Atmosferska reka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dve široki fotografiji, ki prikazujeta dolg pas oblakov nad Tihim oceanom
Sestavljeni satelitski sliki iz oktobra 2017 s prikazom atmosferske reke, ki povezuje Azijo s Severno Ameriko

Atmosferska reka (AR) ali oblačni pas je ozek pas ali nit koncentrirane vlage v ozračju.[1][2] Atmosferske reke sestojijo iz ozkega pasu povečanega transporta vodnih hlapov, običajno vzdolž ločnice velikih površin divergentnega površinskega toka zraka, vključno z nekaterimi frontalnimi pasovi v povezavi z zunajtropskim ciklonom, ki nastaja nad oceani.[3][4][5][6] Januarja so bile v članku v reviji Geophysical Research Letters opisane kot »dolgi, vijugasti tokovi vodnih hlapov, ki pogosto nastajajo nad tropskimi oceani in prinašajo dolgotrajne obilne padavine na zahodne oblake Severne Amerike in Severne Evrope«.[7]

Viharji tipa Pineapple Express so najpogosteje zastopana in prepoznana vrsta atmosferskih rek; tako se imenujejo zaradi toplih vodnih hlapov, ki izvirajo iz havajskih tropov in sledijo različnim potem proti Severni Ameriki ter prispejo do nje v zemljepisnih širinah od Kalifornije in Pacifiškega severozahoda do Britanske Kolumbije in celo jugovzhodne Aljaske.[8][9] V nekaterih delih sveta naj bi spremembe atmosferske vlažnosti in toplote, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečale intenzivnost in pogostost poplavnih dogodkov, ki jih povzročajo atmosferske reke. To naj bi bilo zlasti izrazito v zahodnih Združenih državah Amerike.[10]

Opis[uredi | uredi kodo]

Plastovit posnetek padavinske vode prikazuje dve izjemno močni atmosferski reki 5. decembra 2015. Prva sega od Karibov do Združenega kraljestva in jo je povzročil vihar Desmond. Druga sega od Filipinov prek Tihega oceana do zahodne obale Severne Amerike.

Izraz sta prvotno skovala raziskovalca Reginald Newell in Yong Zhu Massachusettsega inštituta za tehnologijo v zgodnjih 1990. letih, da bi izrazila ozkost udeleženih tokov vlage.[3][5][11] Atmosferske reke so običajno dolge več tisoč kilometrov in široke samo nekaj sto kilometrov in lahko nosijo večji tok vode od največje reke na Zemlji Amazonke.[4]

Običajno je na posamezni polobli vedno od 3 do 5 tovrstnih ozkih tokov. V sodobnih podnebnih raziskavah se za kategorizacijo atmosferskih rek uporabljata dolžina in širina, z integrirano globino vodnih hlapov nad 2,0 cm.[9][12][13] V zadnjem stoletju se je njihova intenzivnost rahlo povečala.[14].

Z napredkom tehnik modeliranja podatkov postaja pogostejši tip podatkov za interpretacijo atmosferskih rek integrirani transport vodne pare (IVT – integrated water vapor transport). Njegova moč je zmožnost prikazati transport vodnih hlapov v več korakih namesto stacionarnega merjenja globine vodnih hlapov v posameznem zračnem stebru (IWV). Poleg tega je IVT bolj neposredno pripisan orografskim padavinam, ki so ključni dejavnik pri nastajanju intenzivnih dežnih padavin in posledičnem poplavljanju.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Atmospheric River Information Page«. NOAA Earth System Research Laboratory.
  2. »Atmospheric rivers form in both the Indian and Pacific Oceans, bringing rain from the tropics to the south«. ABC news. 11. avgust 2020. Pridobljeno 11. avgusta 2020.
  3. 3,0 3,1 Zhu, Yong; Reginald E. Newell (1994). »Atmospheric rivers and bombs« (PDF). Geophysical Research Letters. 21 (18): 1999–2002. Bibcode:1994GeoRL..21.1999Z. doi:10.1029/94GL01710. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. junija 2010.
  4. 4,0 4,1 Zhu, Yong; Reginald E. Newell (1998). »A Proposed Algorithm for Moisture Fluxes from Atmospheric Rivers«. Monthly Weather Review. 126 (3): 725–735. Bibcode:1998MWRv..126..725Z. doi:10.1175/1520-0493(1998)126<0725:APAFMF>2.0.CO;2. ISSN 1520-0493.
  5. 5,0 5,1 Kerr, Richard A. (28. julij 2006). »Rivers in the Sky Are Flooding The World With Tropical Waters« (PDF). Science. 313 (5786): 435. doi:10.1126/science.313.5786.435. PMID 16873624. S2CID 13209226. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. junija 2010. Pridobljeno 14. decembra 2010.
  6. White, Allen B.; in sod. (8. oktober 2009). The NOAA coastal atmospheric river observatory. 34th Conference on Radar Meteorology.
  7. Curry, Charles L.; Islam, Siraj U.; Zwiers, F. W.; Déry, Stephen J. (22. januar 2019). »Atmospheric Rivers Increase Future Flood Risk in Western Canada's Largest Pacific River«. Geophysical Research Letters. 46 (3): 1651–1661. Bibcode:2019GeoRL..46.1651C. doi:10.1029/2018GL080720. ISSN 1944-8007. S2CID 134391178.
  8. Dettinger, Michael (1. junij 2011). »Climate Change, Atmospheric Rivers, and Floods in California – A Multimodel Analysis of Storm Frequency and Magnitude Changes1«. JAWRA Journal of the American Water Resources Association (v angleščini). 47 (3): 514–523. Bibcode:2011JAWRA..47..514D. doi:10.1111/j.1752-1688.2011.00546.x. ISSN 1752-1688. S2CID 4691998.
  9. 9,0 9,1 Dettinger, Michael D.; Ralph, Fred Martin; Das, Tapash; Neiman, Paul J.; Cayan, Daniel R. (24. marec 2011). »Atmospheric Rivers, Floods and the Water Resources of California«. Water (v angleščini). 3 (2): 445–478. doi:10.3390/w3020445.
  10. Corringham, Thomas W.; McCarthy, James; Shulgina, Tamara; Gershunov, Alexander; Cayan, Daniel R.; Ralph, F. Martin (12. avgust 2022). »Climate change contributions to future atmospheric river flood damages in the western United States«. Scientific Reports (v angleščini). 12 (1): 13747. doi:10.1038/s41598-022-15474-2. ISSN 2045-2322.
  11. Newell, Reginald E.; Nicholas E. Newell; Yong Zhu; Courtney Scott (1992). »Tropospheric rivers? – A pilot study«. Geophys. Res. Lett. 19 (24): 2401–2404. Bibcode:1992GeoRL..19.2401N. doi:10.1029/92GL02916.
  12. Ralph, F. Martin; in sod. (2006). »Flooding on California's Russian River: Role of atmospheric rivers« (PDF). Geophys. Res. Lett. 33 (13): L13801. Bibcode:2006GeoRL..3313801R. doi:10.1029/2006GL026689. S2CID 14641695. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. junija 2010. Pridobljeno 15. decembra 2010.
  13. 13,0 13,1 Guan, Bin; Waliser, Duane E. (27. december 2015). »Detection of atmospheric rivers: Evaluation and application of an algorithm for global studies«. Journal of Geophysical Research: Atmospheres. 120 (24): 2015JD024257. Bibcode:2015JGRD..12012514G. doi:10.1002/2015JD024257. ISSN 2169-8996.
  14. »Atmospheric rivers, part 2«. ABC Radio National (v angleščini). 24. maj 2022. Pridobljeno 22. junija 2022.