Vročinski val

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vročinski val je obdobje prekomerno vročega vremena na določenem območju, ki ga lahko spremlja, zlasti v deželah z oceanskim podnebjem, prekomerna vlažnost. Definicije vročinskega vala se razlikujejo,[1] vendar pa se običajno opredeljuje relativno glede običajno vreme in normalne temperature v danem letnem času prizadetega območja. Prebivalci predelov s toplejšim podnebjem lahko visoko temperaturo določenega obdobja občutijo kot normalno, medtem ko bi v območju s hladnejšim podnebjem tako obdobje že oklicali za vročinski val, če bi šlo za dovoljšnjo odstopanje od normalnih podnebnih vzorcev na dotičnem območju.[2] Zaradi podnebnih sprememb postajajo vročinski valovi izrazitejši.

Gre za ekstremni vremenski pojav, ki lahko ima škodljive vplive na zdravje, ekosisteme in infrastrukturo.[3] Ocena vpliva na gospodarstvo je pogosto zapletena, saj lahko vročinski val povzroči manjšo storilnost delavcev, motnjo kmetijskih in industrijskih procesov, poškodbe infrastrukture, ki ni primerna za visoke temperature itd.[4][5] Nedavne projekcije napovedujejo, da bodo vročinski valovi sredi 21. stoletja povzročili okoli enoodstotno zmanjšanje BDP-ja.[6][7][8]

Definicija[uredi | uredi kodo]

Enotne uradne definicije vročinskega vala ni. Slovensko meteorološko društvo je sprejelo naslednjo definicijo: vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad izbrano mejo, ki je odvisna od podnebnega tipa. Za zmerno podnebje hribovitega sveta znaša meja 22 °C, za celinsko podnebje 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C.[9][10] Povprečno temperaturo (Tpovp) dobijo po enačbi: T7h + T14h + 2*T21h)/4, kjer so vrednosti v enačbi izmerjene temperature ob 7., 14. in 21. uri po lokalnem času.[11]

Mejne vrednosti dnevne povprečne temperature zraka za nastop vročinskega vala v Sloveniji[10]
Podnebno območje Predeli Slovenije Mejna povprečna dnevna temperatura
Celinsko podnebje osrednja, JV in SV Slovenija Tpovp ≥ 24 °C
Zmerno podnebje hribovitega sveta Gorenjska, Notranjska in dvignjen svet Štajerske in Dolenjske Tpovp ≥ 22 °C
Omiljeno sredozemsko podnebje Primorska Tpovp ≥ 25 °C

Nastanek[uredi | uredi kodo]

Visok pritisk v zgornjem delu ozračja ujame vročino pod seboj, blizu zemljinega površja in povzroči vročinski val.

Vročinski val nastane, ko se višje v ozračju (okoli 3.000 do 7.500 metrov) nad določenim predelom ojača in dlje časa (več dni do nekaj tednov) vztraja območje visokega pritiska.[12] Pod območjem visokega pritiska se blizu zemljinega površja ujame toplota. Nastanek vročinskega vala je povezan z dotokom toplega zraka, ki je lahko morsko-tropska zračna masa ali pa celinsko-tropska zračna masa. Morsko-tropska zračna masa vsebuje več vlage in povzroča soparne vročinske valove, ki jih lahko spremljajo nevihte; dnevni temperaturni hod (razlika med dnevno najnižjo in najvišjo temperaturo) pa ni tako izrazit. Celinsko-tropska zračna masa v primerjavi z morsko- tropsko zračno maso vsebuje manj vlage, je bolj stabilna in tudi vroča. Zato je dnevni temperaturni hod izrazitejši, višje so tudi dnevne najvišje temperature.[10]

Vročinski valovi nastajajo zlasti poleti (tako na severni kot južni polobli).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Meehl, G. A (2004). »More Intense, More Frequent, and Longer Lasting Heat Waves in the 21st Century«. Science. 305 (5686): 994–7. Bibcode:2004Sci...305..994M. doi:10.1126/science.1098704. PMID 15310900.
  2. ↑ Robinson, Peter J (2001). »On the Definition of a Heat Wave«. Journal of Applied Meteorology. 40 (4): 762–775. Bibcode:2001JApMe..40..762R. doi:10.1175/1520-0450(2001)040<0762:OTDOAH>2.0.CO;2.
  3. ↑ »Glossar - Hitzewelle« (v nemščini). Deutscher Wetterdienst.
  4. ↑ Bottollier-Depois, Amélie. »Deadly heatwaves threaten economies too«. phys.org (v angleščini). Pridobljeno 15. julija 2022.
  5. ↑ García-León, David; Casanueva, Ana; Standardi, Gabriele; Burgstall, Annkatrin; Flouris, Andreas D.; Nybo, Lars (4. oktober 2021). »Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe«. Nature Communications (v angleščini). 12 (1): 5807. doi:10.1038/s41467-021-26050-z. ISSN 2041-1723.
  6. ↑ Benedek, Réfi (12. julij 2022). »The cost of heatwaves«. HYPEANDHYPER (v britanski angleščini). Pridobljeno 15. julija 2022.
  7. ↑ »Rising Heat is Making it Harder to Work in the U.S. — the Costs for the Economy Will Soar with Climate Change«. Time (v angleščini). Pridobljeno 15. julija 2022.
  8. ↑ García-León, David; Casanueva, Ana; Standardi, Gabriele; Burgstall, Annkatrin; Flouris, Andreas D.; Nybo, Lars (4. oktober 2021). »Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe«. Nature Communications (v angleščini). 12 (1): 5807. doi:10.1038/s41467-021-26050-z. ISSN 2041-1723.
  9. ↑ »Vročinski kazalniki 2022«. meteo.arso.gov.si. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 20. julija 2022.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 »Začetek vročinskega vala – Definicija« (PDF). www.meteo-drustvo.si. Slovensko meteorološko društvo. Pridobljeno 20. julija 2022.
  11. ↑ »Začenja se prvi vročinski val v letošnjem poletju«. Delo.si. 27. julij 2018. Pridobljeno 20. julija 2018.
  12. ↑ US Department of Commerce, NOAA. »NWS JetStream - Heat Index«. www.weather.gov (v ameriški angleščini). Pridobljeno 9. februarja 2019.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vročinski_val&oldid=5743210«