Artemizija II. Karijska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Artemizija II.
Ἀρτεμισία
Artemizija pripravlja napitek z Mavzolovim pepelom; Francesco Furini (okoli 1630)
Artemizija pripravlja napitek z Mavzolovim pepelom; Francesco Furini (okoli 1630)
Satrapinja Karije
Vladanje 353–351 pr. n. št.
Predhodnik Mavzol
Naslednica Idriej
Rojstvo datum neznan
Smrt 350 pr. n. št.
Halikarnas
Zakonec Mavzol
Vladarska hiša Hekatomnidi
Oče Hekatomen

Artemizija II. Karijska (grško Ἀρτεμισία: Artemisía) je bila sestra in žena karijskega satrapa Mavzola,[1] katerega je po njegovi smrti leta 353 pr. n. št. nasledila na karijskem prestolu,[2] * ni znano, † 350 pr. n. št.

Artemizijin oče Hekatomen je bil ustanovitelj dinastije Hekatomnidov. [3]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Znana je predvsem zaradi neobičajnega načina žalovanja za svojim pokojnim možem (in bratom) Mavzolom. Po pisanju antičnih zgodovinarjev je dve leti po njegovi smrti vsak dan spila napitek, v katerega je primešala nekaj Mavzolovega pepela. Najslavnejše grške retorika je nagovarjala, da jo omenjajo v svojih govorih, svojemu možu pa je dala v Halikarnasu zgraditi veličastno grobnico, katero je Antipater iz Sidona razglasil za eno od sedmih čudes antičnega sveta. Mavzolova grobnica - mavzolej je postal sopomenka za veličastno grobnico, zgrajeno običajno za pokojnega vladarja ali kakšno pomembno osebo.

Mavzol in Artemizija sta vladala kot satrapa (guverjerja) perzijske satrapije Karije. Ker je bila pozornost perzijskih cesarjev Artakserksa II. in Artakserksa III. usmerjena predvsem proti Egiptu,[2] sta vladala dokaj samostojno in sta si brez težav prisvojila nekaj polisov v Egejskem morju.

Po Mavzolovi mrti je nadaljevala njegovo politiko podpiranja oligarhije na Rodosu,[4][5] ki je sprožila neuspel rodoški poskus obleganja in osvojitve Halikarnasa.[2]

Artemizija je vladala samo dve leti in leta 351 pr. n. št. umrla. Nasledil jo je brat Idriej, ki je bil poročen s svojo sestro Ado. [2]

Mavzolej v Halikarnasu[uredi | uredi kodo]

Maketa mavzoleja v Halikarnasu; Miniatürk, Istanbul

Mavzolej v Halikarnasu sta zgradila arhitekta Satiros in Pitis. Visok je bil približno 42 m. Na vsakem pročelju je bilo po devet stebrov. Pročelja so krasili štirje kiparji: Skopas (vzhod), Leokar (zahod), Briaksis (sever) in Timotej (jug). Po Artemizijini smrti se jim je pridružil kipar Pteron, ki je postavil streho v obliki stopničaste piramide s 24 stopnicami. Šesti umetnik, Pitij, je na vrh dodal kočijo s štirimi belimi konji. Artemizija je po osvojitvi Rodosa tam postavila svoj kip, ki so ga domačini imenovali Abaton. [6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Artemizija II. ancientLibrary.com.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 Jona Lendering. Artemizija II. Livius.org.
  3. ^ Jona Lendering. Hekatomnidi. Livius.org,
  4. ^ Diodor Sicilski. Bibliotheca, XVI. 36. i XVI. 45.
  5. ^ Demosten. Govori: Za svobodo Rodosa, 11. in 27.
  6. ^ Vitruvij. O Arhitekturi, II. 8.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Smith, William (urednik). Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology, "Artemisia (2)". Boston, (1867).
  • Virginia Brown (prevajalka). Giovanni Boccaccio’s Famous Women. Harvard University Press 2001. str. 115–118 ISBN 0-674-01130-9.
  • Smith, William, urednik. (1870). Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology.
Artemizija II. Karijska
Hekatomnidi
Rojen: ni znano Umrl: 351 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Mavzol
Karijska satrapinja
353-351 pr. n. št
Naslednik: 
Idriej