Apače, Kidričevo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Apače
TablaApače.JPG
Apače se nahaja v Slovenija
Apače
Apače
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°22′35.09″N 15°47′39″E / 46.3764139°N 15.79417°E / 46.3764139; 15.79417Koordinati: 46°22′35.09″N 15°47′39″E / 46.3764139°N 15.79417°E / 46.3764139; 15.79417
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaKidričevo
Površina
 • Skupno5,61 km2
Nadm. višina
234,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno820
 • Gostota150 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Apače so največje naselje v Občini Kidričevo in pošti Lovrenc na Dravskem polju. Ležijo na ravnini na levem bregu Polskave.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Politične razmere[uredi | uredi kodo]

Apače, Kidričevo

Apače, takrat imenovane Apatje ali Apačje so bile do konca 15. stoletja v lasti Ptujskih dominikancev. Le-ti so na tem ozemlju postavili majhen dvorec, v katerem je stanoval njegov oskrbnik, ki je od podložnikov pobiral desetino in druge davke, prav tako pa je oskrboval samostanska zemljišča v okolici. Dvorecje stal desno od Schneeweissa na nizkem griču in je bil kot trdnjava obdan z nasipom in zidom. Ime dvorca ni znano, predvideva pa se, da je bil eden izmed dveh trdnjav, ki se že v 13. stoletju omenja pod imenom "Maidburg". Dominikanci so ta dvorec v začetku 16. stoletja prodali Monsberškemu graščaku, baronu Lambergu. Le-ta je v sklopu dvorca na novo postavil obširno gospodarsko poslopje in hišo. Dvorec se je tako preimenoval v Vilo Lamberg oz. Lambergov dvor. Po smrti Lamberga so si posest razdelili njegovi sinovi in posest v Apačah je bila leta 1642 prodana grofu Žigi Ludviku. Grad po njegovi smrti ni ostal v lasti potomcev, ampak je prešel v roke Franca Leopolda Huserja. Lastništva so se iz roda v rod menjevala in na koncu je vsa posest pristala v kmečkih oz. meščanskih rokah. Objekta danes ni več mogoče videti, prav tako se ni ohranilo o njem nič drugega kot zapisi.

Znamenje v spomin umrlim za kugo, 1682

V matičnih knjigah 17. in 18. stoletja se pojavlja nemško ime Amtmannsdorf (tudi Abtensdorf), v zapisih iz leta 1196 pa tudi ime Appetsdorf.

Leta 1885 je Matej Slekovec izdal kroniko Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju in podrobno opisal takratne Apače.

Sestavljene so bile iz:

  • Ograje (tudi Falotensdorf, ker prebivalci niso bili spoštovani)
  • Schneeweissa (zelo stare hiše)
  • Gmajne, Sredmice, Gornice (njive in travniki)
  • Drage (svoje dni ribnik vile Lamberg)
  • Prečjeka

Bolezni[uredi | uredi kodo]

Nalezljive bolezni se tudi tega dela Slovenije niso izognile. V 17. stoletju je po tem ozemlju pretila kuga, zaradi katere je umrlo veliko ljudi. V spomin umrlim za kugo v Apačah so vaščani postavili celo spomenik, ki je lepo ohranjen še dans. V 18. stoletju se je k nam razširila tudi živalska kuga, ki je prav tako prizadela vaščane Apač. Ljudi je pogosto mučila griža. Prav tako so se spopadali z kozami in ošpicami. V 19. stoletju je poleg vsega začela razhajati še kolera in dodobra prestrašila Apačane, nekaj jih je tudi podleglo.

Vaška kapela

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

V popisu prebivalstva v letu 2002 je bilo popisanih 784 prebivalcev, od tega 400 žensk in 385 moških, ki bivajo v 254 gospodinjstvih in 272 stanovanjih ter so združeni v 217 družin. Večina prebivalcev je domačinov starih med 35 in 44 let. Nekaj je priseljenih iz okoliških krajev, iz drugih regij, le malo je tujcev. Prevladujejo manj številčne družine, največ jih ima [Ena|enega]] otroka, le redki več kot tri. Pogosti so poročeni pari, malo je izvenzakonskih zvez in enostarševsih družin. Po izobrazbi prevladujejo prebivalci s končano poklicno šolo. Aktivnega prebivalstva je slaba polovica, velik delež predstavljajo tudi šolarji.

Kmetijstvo in gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V preteklosti je bila najpomembnejša dejavnost kmetijstvo, danes pa temu ni več tako, saj je bilo v popisu leta 2002 navedeno, da se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja le 18 delovno aktivnih prebivalcev. Večina ljudi je zaposlena in se ukvarja s storitvenimi dejavnostmi. Veliko ljudi se zaposluje v bližnjem Kidričevem (Boxmark in Talum), nekateri na Ptuju ali Mariboru.

V naselju samem se je polek kmetij razvilo tudi nekaj drugih dejavnosti, od teh najbolj poznano čebelarstvo Pislak, ki proizvaja prav vse izdelke iz medu.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]