Anton Funtek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Anton Funtek
Portret
Rojstvo30. oktober 1862({{padleft:1862|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Ljubljana
Smrt21. oktober 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (69 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicjezikoslovec, pesnik, prevajalec, pisatelj, učitelj, urednik
Poznan poknjiževnik in prevajalec

Anton Funtek, slovenski pisatelj, pesnik in prevajalec, * 30. oktober 1862, Ljubljana, † 21. oktober 1932, Ljubljana.


Eden izmed naših pesnikov, ki so si prisvojili brez vsakega hrupa, korak za korakom, čudno, kakor na tihem dogovorjeno priznanje, o katerem pa nikomur ne pride na misel, da bi prašal, je li zasluženo ali ne, je A. Funtek. O teh pesnikih se nikdar nihče ne prepira, niti govori, tudi čita jih malokdo; in vendar, kadar navajamo svoje "slavne može", pritaknemo tudi njihova imena, iz navade in skoro nevede, - "ker se tako spodobi"... je dejal Ivan Cankar.


Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Anton Funtek se je rodil 30. oktobra 1862 v Ljubljani. Po končanih petih razredih realke (1877) in učiteljišču (1881) je kot učitelj nekaj časa služboval v Litiji, nato v Šentvidu pri Stični. Po študiju na dunajskem Tehnološkem muzeju za obrtno šolstvo in izpitu za meščanske šole (1888) je postal strokovni učitelj na obrtni šoli v Ljubljani (1889-1894), nato pa je bil do upokojitve leta 1925, profesor na ljubljanskem državnem moškem učiteljišču. Funtek je umrl 21. oktobra 1932 v Ljubljani.

Bil je urednik Ljubljanskega zvona (1891-1894), potem Laibacher Zeitung (1895-1918) in po letu 1918 Uradnega lista Narodne in Deželne vlade SHS v Ljubljani. S pesmimi, prozo, razpravami in gledališkimi ocenami je sodeloval v raznih časopisih (Kres, Ljubljanski zvon, Slovan).

Delo[uredi | uredi kodo]

Pisal je pesmi, novele, drame in operna besedila. Njegova dramatika se razpenja od naturalističo zasnovane igre z motivi dednosti v delu Iz osvete (1896) prek enodejanke Za hčer (1898) do psihološke drame po Ibsenovem zgledu Tekma (1898) in do socialne utopije Kristalni grad (1920) .

Kot prevajalec je prevedel Baumbachovega Zlatoroga (1886), Shakespearovega Kralja Leara (1904), Schillerjevo Pesem o zvonu (1905), prvi del Goethejevega Fausta in Hauptmannovega Potopljenega zvona (1923) in druge.

Funtek je prevedel tudi daljšo vrsto znanih opernih tekstov; in sicer: Weberjevega Čarostrelca (1893), Smetanovo Prodano nevesto (1893), Verdijevo Ernani (1897) ter druge operne prevode iz svetovnega železnega repertoarja.[1]

Literarna dela[uredi | uredi kodo]

Epika[uredi | uredi kodo]

  • Iz spominov mlade žene (1886)
  • Prizori iz otroškega življenja (1886)
  • Zabavišče slovenskim otrokom (1887)
  • Brata (1889)
  • Godec (1889)
  • Luči (1891)
  • Obrtno spisje (1891)
  • Senanus (1892)
  • Mladini za kratek čas (1893)
  • Iz mladih dni (1895)
  • Životopisni obrazi iz vsega obrta, umetnosti in industrije (1895)

Dramatika[uredi | uredi kodo]

  • Iz osvete (1896)
  • Tekma (1898)
  • Za hčer (1898)
  • Kralj Lear (1904)
  • Faust I. (1908)
  • Kristalni grad (1920)
  • Potopljeni zvon (1924)

Libreta[uredi | uredi kodo]

Lirika[uredi | uredi kodo]

  • Izbrane pesmi (1894)
  • Smrt (1896)

Literatura[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1989). Knjiga 3. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Igor Grdina, Doktor Dragan/Josip Vošnjak. Tekma/Anton Funtek., 1996, Ljubljana (COBISS)
  • France Koblar, Novejša slovenska drama 1. Naturalizem - simbolizem, 1954, Ljubljana (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]