Angela Piskernik
| Angela Piskernik | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 27. avgust 1886[1] Lobnik[d][1] |
| Smrt | 23. december 1967[1] (81 let) Ljubljana[1] |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
| Poklic | botaničarka |
.jpg)
Angela Piskernik [ángela[2] pískərnik], slovenska botaničarka, muzealka, pedagoginja in naravovarstvenica, * 27. avgust 1886, Lobnik pri Železni Kapli, Koroška, † 23. december 1967, Ljubljana.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Šolala se je pri uršulinkah v Celovcu in kasneje na prvi državni gimnaziji v Gradcu ter Univerzi na Dunaju, kjer je študirala prirodoslovje in doktorirala leta 1914. Dodatno se je izpopolnjevala na področjih rastlinske anatomije in fiziologije.
Zaradi aktivnega javnega delovanja v slovenski narodni skupnosti ni dobila državne službe v Avstriji, zato se je nekaj časa preživljala kot zasebna učiteljica, med letoma 1916 in 1926 pa kot sodelavka Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani. Med letoma 1926 in 1943 je službovala v različnih slovenskih gimnazijah, med drugim na ljubljanski Klasični gimnaziji.
V času nemške okupacije med letoma 1943 in 1945 je bila zaprta in nato internirana v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Po drugi svetovni vojni je postala direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije in v študijskem letu 1946/47 še honorarna predavateljica splošne botanike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.[3]
Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Aktivna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot idr. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka.[4][5]
Izbrana bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Ključ za določanje cvetnic in praprotnic Arhivirano 2014-02-24 na Wayback Machine. (izd. 1941, ponatis 1951), Državna založba Slovenije, Ljubljana.
- Narodopisni paberki iz Lobnika pri Železni Kapli (1963/1964), Slovenski etnograf 16/17, s. 307-315
- Jugoslovansko-Avstrijski visokogorski park (predlog za zavarovanje) (1965) Varstvo narave 4, s. 7-15
Film
[uredi | uredi kodo]- Dokumentarni film Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, režija: Amir Muratović, 50 minut, Televizija Slovenija (2012).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
- ↑ Dr. Ángela Piskernik je ob Poti dobila park. Delo 27. 9. 2018. Pridobljeno 13. 12. 2019.
- ↑ Stergar, Janez (2004). »Dr. Angela Piskernik (1886–1967), koroška naravoslovka, naravovarstvenica in narodna delavka Arhivirano 2020-12-01 na Wayback Machine.«. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana. Pridobljeno 31.10.2013.
- ↑ Puhar, Alenka (17.11.2005). Dr. Angela Piskernik: prva slovenska naravovarstvenica. Delo. Pridobljeno 26.10.2011.
- ↑ Paulitsch, Irmgard (2018). Entološki zapisi narodnega blaga iz zapuščine dr. Angele Piskernik. Diplomsko delo. Karl-Franzens-Universität Graz.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- »Piskernik Angela«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
