Pojdi na vsebino

Andrej Budal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andrej Budal
Portret
Rojstvo31. oktober 1889({{padleft:1889|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Štandrež
Smrt7. junij 1972({{padleft:1972|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (82 let)
Trst
NarodnostSlovenija Slovenec
Državljanstvo Italija
 Svobodno tržaško ozemlje
 Kraljevina Italija
 Avstro-Ogrska
Poklicjezikoslovec, pisatelj, politik, učitelj, pesnik, prevajalec
Poznan popesnik in pisatelj

Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik, * 31. oktober 1889, Štandrež, Gorica, † 7. junij 1972, Trst.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Budal je na Dunaju študiral romanistiko in tam leta 1913 tudi doktoriral. Po končani 1. svetovni vojni je bil učitelj slovenščine in francoščine v Gorici, Idriji, Tolminu, Vidmu, Perugii in Benetkah. Po letu 1945 je opravljal številne funkcije, med drugim je bil član goriške delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Od leta 1947 do 1959 je vodil Slovensko stalno gledališče v Trstu.

Budal je bil plodovit pisatelj, ki je tematiko svojih povesti vezal na Primorsko. Skupaj z Francetom Bevkom in humoristom Damirjem Feiglom je vztrajal pod fašizmom. Pisal je pod različnimi psevdonimi, najčešče kot Pastúškin. Njegova najboljša dela so izšla pred 2. svetovno vojno v Ljubljanskem zvonu: zgodovinska povest o protestantskem predikantu Križev pot Petra Kupljenika (1924) in več novel, deloma avtobiografskih. Pod Italijani je pisal ljudske povesti. Izbor njegove lirike je izšel v knjigi Pesmi (1981). Pisal je tudi kritike, zlasti Bevkovih del. Kot publicist je pisal o problemih tržaških in goriških Slovencev in imel vidno vlogo v zamejskem tisku, izbor teh del je izšel v knjigi Odmevi z roba (1967). Za pouk slovenščine je izdal več priročnikov. Budal je bil dober prevajalec iz italijanščine in francoščine (npr. Boccacciov Dekameron).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
  • Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]