Andraž Jež

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Andraž Jež
Portret
Rojstvo15. julij 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (35 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Poklicliterarni zgodovinar

Andraž Jež, literarni zgodovinar, docent za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, * 15. julij 1985, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Andraž Jež se je rodil v Ljubljani, a je otroštvo preživel v Izoli. V Kopru je obiskoval umetniško gimnazijo (likovna smer), nato pa na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral slovenistiko in primerjalno književnost. Dodiplomski študij je končal leta 2011 z diplomskima nalogama Amerikanizacija revije Literatura pod mentorstvom Marka Juvana in Primerjalna analiza književnosti in komponirane glasbe 20. stoletja na primeru avantgard in modernizma pod mentorstvom Janeza Vrečka.

Leta 2011 je postal mladi raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, kjer je raziskoval slovensko književnost predmarčne dobe, teorijo ideologije in teorije nacionalizmov ter povezave med glasbo in književnostjo. Leta 2015 je doktoriral na Podiplomski šoli ZRC SAZU s tezo Stanko Vraz v precepu identitet 19. stoletja pod mentorstvom Marijana Dovića in na inštitutu pridobil naziv znanstveni sodelavec. Objavljal je v revijah Jezik in slovstvo, Literatura, Pogledi, Primerjalna književnost, Slavica litteraria in Slavistična revija. Ukvarja se tudi s teorijo sodobne komponirane glasbe in umetnosti ter s filozofijo.

Na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se je leta 2017 zaposlil kot asistent, od leta 2020 pa ima naziv docenta. Za pridobitev naziva je 14. aprila 2020 predaval na temo Stanko Vraz in Jovan Veseli Koseski v prešernoslovju: komplementarna antikanonizacija. Polovično je zaposlen na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Teorije in prakse nove dramatike. Primerjalna književnost 32.1, 207–215, 2009.
  • Globalizacija in amerikanizacija književnosti ter njuni odmevi na Slovenskem. Primerjalna književnost 35.3, 317–333, 2012.
  • Medbesedilne povezave med Slávy dcero Jana Kollárja in Djulabijami Stanka Vraza. Slavistična revija 61.4, 605–619, 2013.
  • Mimetičnost v kontekstu prestopanja robov umetnostnih diskurzov v modernizmu. Primerjalna književnost 38.2, 77–97, 2015.
  • Zakaj Stanko Vraz ni kulturni svetnik? V: Kulturni svetniki in kanonizacija. Ur. Marijan Dović. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 255–269, 2016.
  • Štajerska književnost v času zgodnjekapitalistične produkcije prostora. V: Prostori slovenske književnosti. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 245–262, 2016.
  • Stanko Vraz in nacionalizem: od narobe Katona do narobe Prešerna. Ljubljana: Založba ZRC, 2016.
  • Elementi gorenjskih govorov v rokopisih Metelkove pesniške šole. V: Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. Ur. Aleksander Bjelčevič, Matija Ogrin in Urška Perenič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 321–328, 2017.
  • Prežihov Voranc in liki s socialnega obrobja. V: Beseda o Prežihu 2. Ur. Liljana Suhodolčan. Ravne na Koroškem: Koroški pokrajinski muzej, 35–51, 2018.
  • Katera stoletnica? Vojna, mir in slovenska književnost leta 1918. V: 1918 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 112–121, 2018.
  • Sour. (z Jernejem Habjanom): May ’68 in Yugoslavia (= Slavica TerGestina 24.1 /2020/).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in zunanje povezave[uredi | uredi kodo]