Amikacin

Amikacin
Klinični podatki
Nosečnostna; kategorija	AU: D ; ZDA: C (možna škodljivost) ; ;
Način uporabe	intramuskularno, intravensko
Oznaka ATC	D06AX12 (WHO) J01GB06, S01AA21;
Pravni status
Pravni status	UK: Rp (Le na recept) ; ZDA: le na recept ;
Farmakokinetični podatki
Vezava na beljakovine	0-11%
Razpolovni čas	2-3 h
Izločanje	skozi ledvice
Identifikatorji
	IUPAC ime (2S)-4-amino-N-[(2S,3S,4R,5S)-5-amino-2-; [(2S,3R,4S,5S,6R)-4-amino-3,5-dihidroksi-; 6-(hidroksimetill)oksan-2-il]okdi-4-[(2R,3R,; 4S,5R,6R)-6-(aminometill)-3,4,5-trihidrokdi-; okdan-2-il]oksi-3-hidroksi-cikloheksil]-2-hidroksi-; butanamid;
Številka CAS	37517-28-5;
PubChem CID	37768;
DrugBank	APRD00550;
ChemSpider	34635;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID3022586 ;
ECHA InfoCard	100.048.653
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C22H43N5O13
Mol. masa	585,603 g/mol
3D model (JSmol)	Interactive image;
	SMILES O=C(N[C@H]3[C@H](O[C@H]1O[C@@H]([C@@H](O)[C@H](N)[C@H]1O)CO)[C@@H](O)[C@H](O[C@H]2O[C@H](CN)[C@@H](O)[C@H](O)[C@H]2O)[C@@H](N)C3)[C@@H](O)CCN;

Amikacin je aminoglikozidni antibiotik, ki se uporablja za zdravljenje različnih bakterijskih okužb. Deluje tako, da se veže na ribosomsko podenoto 30S, kar povzroči nepravilno prevajanje mRNA; posledično bakterija ne more sintetizirati beljakovin, bistvenih za njeno rast.

Način uporabe[uredi | uredi kodo]

Amikacin se daje enkrat ali dvakrat dnevno po intravenski ali intramuskularni poti uporabe. Peroralna oblika ni na voljo. Pri osebah z ledvičnimi okvarami je potrebna prilagoditev odmerka.

Indikacije[uredi | uredi kodo]

Amikacin se uporablja predvsem pri resnih bolnišničnih okužbah z večkratno odpornimi gramnegativnimi bakterijami, kot so Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter in Enterobacter.

Pri empiričnem zdravljenju bolnikov z nevtropenijo in vročino se lahko uporablja v kombinaciji z betalaktamskimi antibiotiki.

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Neželeni učinki pri amikacinu so podobni tistim pri drugih aminoglikozidih. Najpomembnejša neželena učinka sta nefrotoksičnost (škodljivi učinki na ledvice) in ototoksičnost (škodljivo delovanje na sluh). Zato je treba spremljati krvno koncentracijo zdravila in označevalcev ledvičnih poškodb.

Viri[uredi | uredi kodo]

Edson, R.S.; Terrell, C.L. (1999). »The aminoglycosides (review)«. Mayo Clin. Proc. 74 (5): 519–28. PMID 10319086.