Pojdi na vsebino

Agonist receptorja za glukagonu podobni peptid 1

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Agonist GLP-1)

Agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1,[1] agonisti receptorja GLP-1 ali mimetiki inkretina so skupina učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2.[2][3] Gre za novejšo skupino antidiabetikov, ki so bili sprva na voljo le v obliki za podkožno injiciranje, od leta 2019 pa je na tržišču tudi peroralno zdravilo.[4] Mednje spadajo eksenatid, liraglutid, liksizenatid, albiglutid, dulaglutid in semaglutid.[4]

Delujejo tako, da se vežejo na receptor za glukagonu podobni peptid 1 in posnemajo učinek tega inkretina.[4] Na podoben način delujejo tudi učinkovine iz skupine zaviralcev dipeptidil peptidaze 4 (DPP-4), vendar ti zavrejo encim, ki inaktivira inkretine in s tem povečajo njihov učinek.[5]

Zaradi učinka na zmanjševanje telesne mase so določene agoniste receptorja GLP-1 začeli uporabljati nenamensko za zdravljenje debelosti.[6] Liraglutid[7] in semaglutid pa sta kasneje pridobila tudi uradno dovoljenje za zdravljenje debelosti.[8]

Klinična uporaba

[uredi | uredi kodo]

Sladkorna bolezen tipa 2

[uredi | uredi kodo]

Prvotna indikacija vseh agonistov receptorja GLP-1 je zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Po smernicah še naprej ostaja metformin zdravilo izbora v večini primerov. Vendar pa se lahko namesto metformina uporabi agonist receptorja GLP-1, če je metformin kontraindiciran ali ga bolnik ne prenaša. Nadalje se lahko agonist receptorja GLP-1 doda metforminu, kadar zdravljenje samo z metforminom ni dovolj učinkovito ali kadar so prisotne nekatere pridružene bolezni[8][9] (npr. srčno popuščanje, kronična ledvična bolezen, aterosklerotična srčno-žilna bolezen).[4]

Debelost

[uredi | uredi kodo]

Agonisti receptorja GLP-1 zmanjšujejo telesno maso, in sicer zaradi zaviranja praznjenja želodca in z neposrednim učinkom na hipotalamus, s čimer povečajo občutek sitosti ter zmanjšajo občutek lakote.[4] Posledično so določene agoniste receptorja GLP-1 začeli uporabljati nenamensko za zdravljenje debelosti.[6] Liraglutid[7] in semaglutid pa sta kasneje pridobila tudi uradno dovoljenje za zdravljenje debelosti.[8] Uporabljata se kot dodatno zdravljenje k dieti z zmanjšanim vnosom kalorij in povečani telesni dejavnosti za obvladovanje telesne mase pri odraslih bolnikih z začetnim indeksom telesne mase (ITM) ≥ 30 kg/m2 (tedaj govorimo o debelost) ali ≥ 27 kg/m2 do < 30 kg/m2 (govorimo o prekomerni telesni masi), če je sočasno prisotna vsaj ena z debelostjo povezana bolezen.[7][10]

Poti uporabe

[uredi | uredi kodo]

Zaradi svoje polipeptidne sestave so bili agonisti receptorja GLP-1 sprva na voljo le v obliki za podkožno injiciranje, od leta 2019 pa na trgu tudi agonist receptorja GLP-1 v obliki tablet, in sicer gre za peroralno obliko semaglutida.[4]

Mehanizem delovanja

[uredi | uredi kodo]

Agonisti receptorjev GLP-1 so polipeptidne učinkovine, ki posnemajo delovanje endogenega inkretina glukagonu podobnega polipeptida 1 (GLP-1). Inkretini, med katere poleg GLP-1 spada tudi na primer od glukoze odvisni inzulinotropni peptid (GIP), so polipeptidni hormoni, ki jih izločajo enteroendokrine celice tankega črevesa.[4] Iz celic prebavil se izločijo kot posledica zaužitja hranilnih snovi in so odgovorni za t. i. »inkretinski učinek« – izločanje inzulina iz celic β trebušne slinavke je po peroralni aplikaciji glukoze mnogo večje v primerjavi z intravensko aplikacijo. Za sladkorno bolezen tipa 2 je značilno moteno delovanje inkretinov.[11] Posledica je pojav postprandialne hiperglikemije. Inkretini vplivajo na več kot 70 % celotnega izločanja inzulina iz trebušne slinavke pri posameznem obroku.[4]

Agonisti GLP-1 v odvisnosti od koncentracije glukoze spodbujajo izločanje inzulina, zavirajo izločanje glukagona, zavirajo jetrno glukoneogenezo, upočasnijo praznjenja želodca in spodbujajo občutek sitosti.[5]

Neželeni učinki

[uredi | uredi kodo]

Med najpogostejše neželene učinke spadajo slabost, bruhanje in driska.[8] Občutek slabosti in bruhanje sta pričakovana, saj agonisti receptorja GLP-1 upočasnijo praznjenje želodca.[5] Drugi neželeni učinki so še na primer žolčni kamni (holelitiaza), holecistitis (vnetje žolčnika) in akutni pankreatitis.[5]

Predstavniki

[uredi | uredi kodo]

Na trgu je že več učinkovin iz skupine agonistov GLP-1, ki se med seboj razlikujejo v strukturi. Razdelimo jih v dve skupini:[5][8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer. Dipeptidil peptidaza 4. Terminološka svetovalnica, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/dipeptidil-peptidaza-4, vpogled: 13. 3. 2023.
  2. ↑ Baggio LL (2008). »Glucagon-like Peptide-1 Analogs Other Than Exenatide«. Medscape Diabetes & Endocrinology.
  3. ↑ Ali ES, Hua J, Wilson CH, Tallis GA, Zhou FH, Rychkov GY, Barritt GJ (september 2016). »The glucagon-like peptide-1 analogue exendin-4 reverses impaired intracellular Ca(2+) signalling in steatotic hepatocytes«. Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Molecular Cell Research. 1863 (9): 2135–2146. doi:10.1016/j.bbamcr.2016.05.006. PMID 27178543.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Jovanović, Marija, Jančič, Eva, Janić, Miodrag, Janež, Andrej, Lunder, Mojca (2022). Semaglutid - prvi peroralni agonist receptorjev GLP-1 za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Farmacevtski vestnik, letnik 73, številka 3, str. 231-240.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Martinc B. Novosti pri zdravljenju z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1. Farm vestn 2022; 73: 115–127.
  6. ↑ 6,0 6,1 »New drugs could spell an end to the world's obesity epidemic«. The Economist. ISSN 0013-0613. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2023. Pridobljeno 4. marca 2023.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/saxenda-epar-product-information_sl.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Saxenda, vpogled: 14. 3. 2023.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Collins L, Costello RA. Glucagon-like Peptide-1 Receptor Agonists. [posodobljeno 26. novembra 2022]. V: StatPearls [splet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-.
  9. ↑ Janež A. Zdravljenje hiperhlikemije z zdravili. SLOVENSKE smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 / [urednica Draženka Pongrac Barlovič]. - Ljubljana : Diabetološko združenje Slovenije, 2022: 51–82.
  10. ↑ https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/wegovy-epar-product-information_sl.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Wegovy, vpogled: 9. 3. 2023.
  11. ↑ Deželak, Matjaž, Bavec, Aljoša (2013). Peptidni agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid-1 ter njihova uporaba pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 in debelosti. Farmacevtski vestnik, volume 64, issue 3, str. 211-217.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agonist_receptorja_za_glukagonu_podobni_peptid_1&oldid=6264669«