Pojdi na vsebino

Afriška sedlarica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Afriška sedlarica
Odrasli samec v Krugerjevem NP, Južna Afrika
Samica v Masai Mara, Kenija – irisi so rumeni
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:
Animalia (živali)
Deblo:
Chordata (strunarji)
Razred:
Aves (ptiči)
Red:
Ciconiiformes (štorklje)
Družina:
Ciconiidae (štorklje)
Rod:
Ephippiorhynchus
Vrsta:
E. senegalensis
Dvočlensko ime
Ephippiorhynchus senegalensis
(Shaw, 1800)
Sinonimi[2]

Mycteria senegalensis Shaw, 1800

Afriška sedlarica ali sedlarica (znanstveno ime Ephippiorhynchus senegalensis) je velika ptica močvirij iz družine štorkelj (Ciconiidae). Je zelo razširjena vrsta, ki se stalno razmnožuje v podsaharski Afriki od Sudana, Etiopije in Kenije južno do Južne Afrike ter v Gambiji, Senegalu, Slonokoščeni obali in Čadu v zahodni Afriki.[3] V Južni Afriki velja za ogroženo.

Je bližnji sorodnik azijske in avstralske črnovrate štorklje (Ephippiorhynchus asiaticus), edine druge članice iz rodu Ephippiorhynchus.

Opis

[uredi | uredi kodo]
V letu

Afriška sedlarica je zelo velika ptica, ki običajno doseže višino od 145 do 150 cm, dolžino približno 142 cm in razpon peruti med 2,4 in 2,7 metra.[4] Čeprav se v literaturi običajno navaja ta višinski razpon, naj bi odrasle afriške sedlarice v ujetništvu dosegle višino do 150–180 cm.[5] Samec je večji in težji od samice, njegova masa se giblje med 5,1 in 7,52 kg, s povprečno težo 6,38 kg.[6] Med večjimi štorkljami je afriška sedlarica po velikosti primerljiva z dvema večjima vrstama iz rodu Leptoptilos in z jabirujem, vendar ima daljši in vitkejši vrat ter nekoliko daljše noge večje štorklje. Zato velja za najvišjo živečo vrsto iz družine štorkelj.[7] Njene izjemno dolge noge merijo do 36,5 cm. Dolg kljun meri od 27,3 do 36 cm.[7] Spola zlahka razlikujemo po barvi oči, samica ima zlate samec pa rjave šarenice. Samec ima poleg tega viseče rumene podbradke (»wattles«). Zato je ena redkih štorkelj, ki so spolno dvolične v obarvanosti.[8]

Pogled od spredaj, rdeč madež na prsih, Zambija

Njena perje je izjemno barvita; samec in samica sta si v mirovanju po videzu skoraj enaka, vendar ima samica med letom v primarnih peresih več bele barve. Glava, vrat, hrbet, krila in rep so kovinsko črni, preostali del telesa in primarna letalna peresa pa so beli. Mladiči imajo bolj rjavkasto-sivo perje. Ogromen kljun je rdeč s črnim pasom in rumenim čelnim ščitom (»sedlom«). Noge in stopala so črne z rožnatimi skočnimi sklepi. Na prsih imajo golo rdečo kožno liso, ki med obdobjem parjenja potemni.[9]

Vedenje

[uredi | uredi kodo]

Afriška sedlarica je na splošno tiha ptica, razen med gnezdenjem, ko občasno klopota s kljunom. Tako kot večina štorkelj ima med letom iztegnjen vrat, in ne upognjen kot čaplje. Med letom velik in težak kljun nekoliko visi pod višino trebuha, kar ji daje značilen videz, po kateri jo je mogoče zlahka prepoznati že od daleč.

Habitat

[uredi | uredi kodo]

Afriška sedlarica živi predvsem na zaščitenih območjih, kjer je več odprtih vodnih površin.[3] Nekateri od teh trendov pa so lahko posledica pristranskosti pri pokrivanju varnejših območij s strani ornitologov, kot so narodni parki in zaščitena močvirja, ki omogočajo lažji dostop.

Vzreja

[uredi | uredi kodo]

Afriška sedlarica gnezdi posamično in si gradi ogromna gnezda iz vej, ki jih uporablja več zaporednih sezon. Za razliko od številnih drugih vrst štorkelj to vrsto pogosto opazijo v parih tudi izven gnezditvene sezone, kar nakazuje, da pari ostanejo skupaj vse življenje.[10] Gnezdi v gozdnatih močvirjih in poplavnih ravnicah tropskih nižin. Gnezdo je veliko in globoko, zgrajeno visoko na drevesu, kjer samica izleže od enega do pet (običajno dva ali tri)[11] belih jajc, težkih približno 146 g. Valjenje traja 30–35 dni, po izvalitvi pa mladiči potrebujejo še 70–100 dni, preden zapustijo gnezdo. Mladiči pogosto ostanejo na teritoriju staršev vse do naslednje gnezditvene sezone.[12]

Prehrana

[uredi | uredi kodo]
Ribarjenje v Bocvani
Samec, ki poskuša pogoltniti soma, Narodni park Mapungubwe, Južna Afrika

Afriška sedlarica lovi tako, da z dolgim kljunom prebada vodo, blato ali rastlinje. Plen ujame bodisi z dotikom bodisi z opazovanjem. Raziskave so pokazale, da večino plena ujame z vidom, manjši delež pa z dotikom.[13] Njena glavna hrana so vodne živali, predvsem ribe, pljučarice (Protopterus spp.) in somi (Clarias spp.), ki lahko tehtajo do 1,3 kg.[7] Ribe vedno pogoltne z glavo naprej in nato popije nekaj vode.[14] Večje ribe pogosto odnese na obalo, kjer jim odstrani prsne plavuti, preden jih pogoltne.[15] Poleg rib lovi tudi druge živali, kot so žabe, polži, majhni sesalci, ptice, kače in različne žuželke kot so kobilici, termiti in vodni hrošči.[14] Zabeleženi so tudi redki primeri, ko je afriška sedlarica ubila in pojedla rdečekljuno raco (Anas erythrorhyncha) in mozambiško kobro (Naja mossambica). Poročali so tudi o neuspešnem napadu na vzhodnoafriškega munga (Galerella sanguinea).[14]

Povezava s staroegipčansko kulturo

[uredi | uredi kodo]

Afriška sedlarica je upodobljena v staroegipčanskem hieroglifu (Gardiner G29), ki ima fonetično vrednost »bꜣ«.

G29

[16] Ta hieroglif se pogosto napačno opisuje kot »jabiru«, ki je južnoameriški sorodnik afriške sedlarice. Faraon tretje dinastije Kaba je ta hieroglif vključil v svoje ime (Jiménez Serrano 2002). Prve upodobitve te vrste izvirajo iz poznega predinastičnega obdobja (pred letom 3150 pr. n. št.). Analiza kasnejših upodobitev kaže, da se je razširjenost vrste na območju starega Egipta postopno zmanjševala, verjetno zaradi naraščajoče urbanizacije in vse bolj suhega podnebja v obdobju približno med letoma 2686 in 2181 pr. n. št.[17][18][3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ BirdLife International (2016). »Ephippiorhynchus senegalensis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22697706A93631820. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697706A93631820.en. Pridobljeno 13. novembra 2021.
  2. ↑ Elliott, A.; Garcia, E.F.J.; Boesman, P. (2018). del Hoyo, J.; Elliott, A.; Sargatal, J.; Christie, D.A.; de Juana, E. (ur.). »Saddlebill (Ephippiorhynchus senegalensis)«. Handbook of the Birds of the World Alive. Lynx Edicions, Barcelona. Pridobljeno 24. decembra 2018.
  3. 1 2 3 Gula, Jonah; Weckerly, Floyd; Sundar, K.S. Gopi (2019). »The first range-wide assessment of Saddle-billed Stork Ephippiorhynchus senegalensis distribution«. Ostrich. 90 (4): 347–357. doi:10.2989/00306525.2019.1696900.
  4. ↑ Borrow, N., & Demey, R. (2013). Birds of Senegal and the Gambia. Bloomsbury Publishing.
  5. ↑ Womack, D. Dallas Zoo, AZA Saddle-billed Stork SSP Coordinator and Regional Studbook Keeper.
  6. ↑ Dunning, John B. Jr., ur. (2008). CRC Handbook of Avian Body Masses (2nd izd.). CRC Press. ISBN 978-1-4200-6444-5.
  7. 1 2 3 Hancock & Kushan, Storks, Ibises and Spoonbills of the World. Princeton University Press (1992), ISBN 978-0-12-322730-0
  8. ↑ Elliott, A., E. F. J. Garcia, and P. F. D. Boesman (2020). Saddle-billed Stork (Ephippiorhynchus senegalensis), version 1.0. In Birds of the World (J. del Hoyo, A. Elliott, J. Sargatal, D. A. Christie, and E. de Juana, Editors). Cornell Lab of Ornithology, Ithaca, NY, USA.
  9. ↑ »San Diego Zoo file« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. julija 2011. Pridobljeno 13. januarja 2011. (477 KB)
  10. ↑ Kahl, M. P. "Comparative ethology of the Ciconiidae. Part 6. The black-necked, saddlebill, and jabiru storks (genera Xenorhynchus, Ephippiorhynchus, and Jabiru)." The Condor 75.1 (1973): 17-27.
  11. ↑ Womack, Jocelyn. »"Saddle-billed stork species fact sheet"« (PDF). ASAG. Pridobljeno 9. februarja 2021.
  12. ↑ Bouglouan, Nicole. »Saddle-billed stork«. oiseaux-birds.com. Pridobljeno 25. oktobra 2021.
  13. ↑ Gula, Jonah; Mungole, Amukena (2022). »Foraging of Saddle-billed Storks Ephippiorhynchus senegalensis during the dry season in western Zambia« (PDF). SIS Conservation. 4: 10–14.
  14. 1 2 3 Gula, J. (2021). Saddle-billed Stork (Ephippiorhynchus senegalensis), version 2.0. In Birds of the World (S. M. Billerman and B. K. Keeney, Editors). Cornell Lab of Ornithology, Ithaca, NY, USA. https://doi.org/10.2173/bow.sabsto1.02
  15. ↑ Morris, A. (1979). Saddlebill fishing methods. Honeyguide 98:33.
  16. ↑ Allen, James (2014). Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs (3 izd.). Cambridge: Cambridge University Press. str. 480. ISBN 978-1-107-66328-2.
  17. ↑ Janák, J. (2011). »Spotting the Akh: the presence of the Northern Bald Ibis in ancient Egypt and its early decline«. Journal of the American Research Center in Egypt. 46: 17–31. JSTOR 41431566.
  18. ↑ Janák, J. (2014). »Saddle-billed Stork (ba-bird)«. UCLA Encyclopedia of Egyptology 1. UCLA. str. 1–8.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Barlow, Clive (1997): A field guide to birds of the Gambia and Senegal. Pica Press, Nr. Robertsbridge (East Sussex). ISBN 1-873403-32-1
  • Jiménez Serrano, Alejandro (2002): Royal Festivals in the Late Predynastic Period and the First Dynasty. British Archaeological Reports (International Series) 1076. ISBN 1-84171-455-0

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afriška_sedlarica&oldid=6530503«