Pojdi na vsebino

Štorklje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Ciconiiformes)

Štorklje
Časovni razpon: Zgodni oligocen - recentno 30–0 Ma
Bela štorklja (Ciconia ciconia)
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Nadred: Pelecanimorphae
Red: Ciconiiformes (štorklje)
Bonaparte, 1854[1]
Družina: Ciconiidae (štorklje)
J. E. Gray, 1840[1]
Rodovi

Štorklje (znanstveno ime Ciconiidae) so veliki, dolgonogi, dolgovrati ptiči z dolgimi krepkimi kljuni. Družino štorkelj so nekdaj uvrščali skupaj s čapljami, ibisi in drugimi v red močvirnikov, kasneje pa se je izkazalo, da niso bližnje sorodne nobeni od teh družin, zato so bile povzdignjene v samostojen red Ciconiiformes.

Štorklje so jadralci. To pomeni, da si pri letenju pomagajo s toplotnimi zračnimi tokovi in tako prihranijo veliko energije. Znamenite fotografije štorkelj, ki jih je leta 1884 posnel Ottomar Anschütz, so navdihnile poskusni model jadralne naprave, ki jo je v poznem 19. stoletju skonstruiral Otto Lilienthal.

Morfologija

[uredi | uredi kodo]

Štorklje so velike do zelo velike vodne ptice. Različne vrste lahko zrastejo do različnih velikosti in lahko tehtajo različno. Po obliki so zelo podobne čapljam, predvsem po dolgih nogah in vratih, vendar so težje. Pri štorkljah je prisotna nekakšna razlika med spoloma, in sicer po velikosti saj so samci do 15 % večji od samic pri nekaterih vrstah (npr. afriške sedlarice), vendar nasploh ni večjih razlik. Edina razlika je v barvi šarenice dveh rodov štorkelj Ephippiorhynchus.[2]

Čeprav se včasih navaja, da štorklje nimajo sirinksa in so zato neme,[3] to ne drži; štorklje imajo sirinks,[4] vendar ga uporabljajo redko in proizvajajo le nekaj preprostih zvokov.[2][5] Sporazumevajo se tako, da klopotajo s kljuni.

Razširjenost in habitat

[uredi | uredi kodo]
Leptoptilos javanicus (javanski marabu) se za razliko od večine štorkelj prehranjuje tudi v morskih habitatih

Štorklje najdemo skoraj po celem svetu, saj jih ni le na območjih okoli polov, v večjem delu Severne Amerike in v večjem delu Avstralije. Največja raznolikost vrst je v tropski Aziji in podsaharski Afriki, z osmimi vrstami oz. šest gnezdečih vrst. V Novem svetu živijo tri vrste: lesna štorklja (Mycteria americana), maguarska štorklja (Ciconia maguari) in jabiru (Jabiru mycteria), ki je najvišja leteča ptica na ameriški celini. Dve vrsti, bela štorklja (Ciconia ciconia) in črna štorklja (Ciconia nigra), se pojavljata v Evropi in zmernih območjih zahodne. Črnokljuna štorklja (Ciconia boyciana) se pojavlja v zmernih območjih vzhodne Azije, medtem ko je črnovrata štorklja (Ephippiorhynchus asiaticus) razširjena v Avstralaziji.[2]

Štorklje so najbolj raznolike in pogoste v tropskih območjih. Vrste, ki živijo v zmernem podnebju se večinoma selijo v toplejše kraje, da se izognejo najhladnejšemu delu zime. Pri izbiri življenjskega prostora so precej prilagodljive in naseljujejo različna okolja.

Prehranjevanje

[uredi | uredi kodo]

Štorklje se večinoma prehranjujejo z žabami, ribami, žuželkami, deževniki in drobnimi pticami ali sesalci. Obstaja 19 vrst štorkelj, ki jih razvrščamo v šest rodov. Uporabljajo poseben način komunikacije v gnezdu. Večina štorklje jé žabe, ribe, žuželke, deževnike, male ptice in majhne sesalce.

Razmnoževanje

[uredi | uredi kodo]

Gnezda štorkelj so pogosto zelo velika in jih uporabljajo mnogo let. Nekatera so v premer zrasla prek 2 metra, v globino pa okrog 2 metra. Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar pa to drži le do neke mere..[6] Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja.

Zaradi svoje velikosti, serijske monogamije in zvestobe gnezdu, ki so si ga izbrale, je mitološki in kulturni pomen štorkelj zelo velik.[7]

Sistematika

[uredi | uredi kodo]

Genetske raziskave so pokazale, da družine Ardeidae (čaplje), Balaenicipitidae (čevljekljuni), Scopidae (senčarji) in Threskiornithidae (ibisi) pripadajo redu Pelecaniformes (močvirniki). To pomeni, da družina Ciconiidae predstavlja edino samostojno skupino znotraj svojega reda.[8][9]

Štorklje so bile kot skupina že jasno oblikovane in verjetno razširjene v obdobju oligocena. Tako kot večina družin vodnih ptic so se najverjetneje pojavile v paleogenu, pred približno 40–50 milijoni let. Fosilni zapisi današnjih rodov so dokumentirani vsaj od srednjega miocena (okoli 15 milijonov let nazaj).

Nobena vrsta ali podvrsta štorklje ni znana kot izumrla v sodobni zgodovini. Sistematični pregled znanstvene literature je odkril skoraj tisoč študij o štorkljah, kljub temu je za večino vrst znanstveno razumevanje še vedno zelo omejeno. To nakazuje, da bi bilo treba številne vrste uvrstiti na Rdeči seznam IUCN med »podatkovno pomanjkljive«.

Vrste

[uredi | uredi kodo]

International Ornithologists' Union (IOU) priznava 20 vrst štorkelj v 6 rodovih.[10]

Rod Anastomus – Bonnaterre, 1791 – št. vrst: 2
Domače ime Znanstveno ime in podvrste Razširjenost IUCN status in ocenitev populacije
Afriški špranjekljun

črna štorklja

 A. lamelligerus
Temminck, 1823

Dve podvrsti
  • A. l. lamelligerus
  • A. l. madagascariensis
Africa
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


300.000–500.000 Population steady[11]

Indijski špranjekljun

bela štorklja

 A. oscitans
(Boddaert, 1783)		 Indija in Jugovzhodna Azija
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


Neznano Neznano[12]
Rod Leptoptilos – Lesson, R. P., 1831 – št. vrst: 3
Domače ime Znanstveno ime in podvrste Razširjenost IUCN status in ocenitev populacije
Afriški marabu

črna štorklja z golo glavo

 L. crumenifer
(Lesson, R. P., 1831)		 Podsaharska Afrika
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


Unknown Population increasing[13]

Javanski marabu

črna štorklja z golo glavo

 L. javanicus
(Horsfield, 1821)		 Južna in Jugovzhodna Azija  VU 


5.500–10.000 Population declining[14]

Veliki marabu

črna štorklja z golo glavo

 L. dubius
(Gmelin, J. F., 1789)		 Severna Indija
Zemljevid območja razširjenosti		  EN 


800–1.200 Population declining[15]
Rod Mycteria – Linnaeus, 1758 – št. vrst: 4
Domače ime Znanstveno ime in podvrste Razširjenost IUCN status in ocenitev populacije
Lesna štorklja

bela štorklja

 M. americana
Linnaeus, 1758		 {{{range}}}
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


Neznano Population declining[16]

Afriški nesit

bela štorklja

 M. ibis
(Linnaeus, 1766)		 Podsaharska Afrika  LC 


Neznano Population declining[17]

Mycteria leucocephala

bela štorklja

 M. leucocephala
(Pennant, 1769)		 Indija in Jugovzhodna Azija
Zemljevid območja razširjenosti		  NT 


16.000–24.000 Population declining[18]

Mycteria cinerea

bela štorklja

 M. cinerea
(Raffles, 1722)		 Jugovzhodna Azija
Zemljevid območja razširjenosti		  EN 


1.500 Population declining[19]
Rod Jabiru – Hellmayr, 1906 – št. vrst: 1
Domače ime Znanstveno ime in podvrste Razširjenost IUCN status in ocenitev populacije
Jabiru

bela štorklja s črno glavo in vratom

 J. mycteria
(Lichtenstein, M. H. C., 1819)		 Srednja in Južna Amerika
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


20.000–85.000 Neznano[20]
Rod Ephippiorhynchus – Bonaparte, 1855 – št. vrst: 2
Domače ime Znanstveno ime in podvrste Razširjenost IUCN status in ocenitev populacije
Afriška sedlarica

black stork

 E. senegalensis
(Shaw, 1800)		 Podsaharska Afrika  LC 


670–17.000 Population declining[21]

Črnovrata štoklja

bela štorklja s črno glavo in vratom

 E. asiaticus
(Latham, 1790)

Dve podvrsti
  • E. l. asiaticus
  • E. l. australis
Indija, Jugovzhodna Azija, Nova Gvineja in Avstralija
Zemljevid območja razširjenosti		  NT 


15,000–35,000 Population declining[22]
Rod Ciconia – Brisson, 1760 – št. vrst: 8
Domače ime Znanstveno ime in podvrste Razširjenost IUCN status in ocenitev populacije
Ciconia abdimii

črna štorklja

 C. abdimii
Lichtenstein, M. H. C., 1823		 Afrika
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


Neznano Population declining[23]

Azijska volnovrata štorklja

črna štorklja z belim vratom

 C. episcopus
(Boddaert, 1783)

Dve podvrsti
  • C. e. episcopus
  • C. e. neglecta
Južna in Jugovzhodna Azija
Zemljevid območja razširjenosti		  NT 


50.000–249.999 Population declining[24]

Ciconia stormi

črna štorklja z belim vratom

 C. stormi
(Blasius, W., 1896)		 Malajski polotok, Borneo, Sumatra in bližnji otoki
Zemljevid območja razširjenosti		  EN 


260–330 Population declining[25]

Črna štorklja

črna štorklja

 C. nigra
(Linnaeus, 1758)		 Široko razširjena po Afriki, Aziji in Evropi
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


24.000–44.000 Neznano[26]

Maguarska štorklja

bela štorklja

 C. maguari
(Gmelin, J. F., 1789)		 Južna Amerika
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


Neznano Population steady[27]

Afriška volnovrata štorklja

black stork with white neck

 C. microscelis
Gray, G. R., 1848		 Podsaharska Afrika  LC 


10.000–100.000 Population steady[28]

Bela štorklja

bela štorklja

 C. ciconia
(Linnaeus, 1758)

Dve podvrsti
  • C. c. ciconia
  • C. c. asiatica
Široko razširjen v Afriki in paleartičnem delu Azije ter Evrope
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


700.000–704.000 Population increasing[29]

Črnokljuna štorklja

bela štorklja

 C. boyciana
Swinhoe, 1873		 Sibirija, Kitajska, Koreja in Japonska
Zemljevid območja razširjenosti		  EN 


1.000–2.499 Population declining[30]

Simbolična vloga štorkelj

[uredi | uredi kodo]
Štorklje lahko gradijo gnezda zelo visoko

Bela štorklja je simbol Haaga na Nizozemskem.[31] je nacionalna ptica Litve, Belorusije[32] in Poljske.

V ljudskem izročilu na območju Evrope staršem prinaša otroke bela štorklja. Legenda je zelo stara, vendar jo je popularizirala pravljica Hansa Christiana Andersena iz leta 1839 z naslovom »Štorklje«.[33]

Slika štorklje, kako nosi otroka, se v popularni kulturi pogosto pojavlja. Ognjeno znamenje (nevus flammeus), drobne rožnate ali rdečkaste madeže, ki so zaradi razvoja žil pogosto prisotni na novorojenčkovih vekah, med očmi, na zgornjem delu lica in na vratni gubi, še vedno občasno imenujejo štorklji ugrizi.[34]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Brands, Sheila (14. avgust 2008). »Systema Naturae 2000 / Classification, Class Aves«. Project: The Taxonomicon. Pridobljeno 11. junija 2012.
  2. 1 2 3 del Hoyo, J. Elliott, A. & Sargatal, J. (1992). Handbook of the Birds of the World. Volume 1: Ostrich to Ducks. Lynx Edicions. ISBN 84-87334-10-5.
  3. ↑ Spring Alive. »A bird without voice«. Pridobljeno 7. marca 2017.
  4. ↑ Griffiths, Carole S. (Oktober 1994). »Monophyly of the Falconiformes Based on Syringeal Morphology«. The Auk. 111 (4): 787–805. doi:10.2307/4088811. JSTOR 4088811. S2CID 53388019.
  5. ↑ Sundar, K.S. Gopi (2005). »An instance of mortality and notes on behaviour of black-necked storks Ephippiorhynchus asiaticus«. Journal of the Bombay Natural History Society. 102 (1): 99–102.
  6. ↑ Turjeman, Sondra F.; Centeno-Cuadros, Alejandro; Eggers, Ute; Rotics, Shay; Blas, Julio; Fielder, Wolfgang; Kaatz, Michael; Jeltsch, Florian; Wikelski, Martin; Ran, Nathan (2016). »Extra-pair paternity in the socially monogamous white stork (Ciconia ciconia) is fairly common and independent of local density«. Scientific Reports. 6 27976. Bibcode:2016NatSR...627976T. doi:10.1038/srep27976. PMC 4916429. PMID 27328982.
  7. ↑ Margolis, Marvin; Parker, Philip (1972). »The stork fable - some psychodynamic considerations«. Journal of the American Psychoanalytic Association. 20 (3): 494–511. doi:10.1177/000306517202000304. PMID 4116100.
  8. ↑ Gibb, Gillian C.; Kennedy, Martyn; Penny, David (2013). »Beyond phylogeny: Pelecaniform and ciconiiform birds, and long-term niche stability«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 68 (2): 229–238. Bibcode:2013MolPE..68..229G. doi:10.1016/j.ympev.2013.03.021. PMID 23562800.
  9. ↑ Kuramoto, Tae; Nishihara, Hidenori; Watanabe, Maiko; Okada, Norihiro (2015). »Determining the Position of Storks on the Phylogenetic Tree of Waterbirds by Retroposon Insertion Analysis«. Genome Biology and Evolution. 7 (12): 3180–3189. doi:10.1093/gbe/evv213. PMC 4700946. PMID 26527652.
  10. ↑ Gill, F.; Donsker, D.; Rasmussen, P., ur. (Januar 2023). »Storks, frigatebirds, boobies, darters, cormorants«. IOC World Bird List. v 13.1. Arhivirano iz spletišča dne 8. junija 2023. Pridobljeno 1. julija 2023.
  11. ↑ BirdLife International (2018). »Anastomus lamelligerus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018 e.T22697664A132274733. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22697664A132274733.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  12. ↑ BirdLife International (2016). »Anastomus oscitans«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697661A93628985. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697661A93628985.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  13. ↑ BirdLife International (2016). »Leptoptilos crumenifer«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697716A93633034. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697716A93633034.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  14. ↑ BirdLife International (2017). »Leptoptilos javanicus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2017 e.T22697713A110481858. doi:10.2305/IUCN.UK.2017-1.RLTS.T22697713A110481858.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  15. ↑ BirdLife International (2016). »Leptoptilos dubius«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697721A93633471. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697721A93633471.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  16. ↑ BirdLife International (2016). »Mycteria americana«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697648A93627312. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697648A93627312.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  17. ↑ BirdLife International (2016). »Mycteria ibis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697654A93628112. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697654A93628112.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  18. ↑ BirdLife International (2016). »Mycteria leucocephala«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697658A93628598. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697658A93628598.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  19. ↑ BirdLife International (2016). »Mycteria cinerea«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697651A93627701. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697651A93627701.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  20. ↑ BirdLife International (2021). »Jabiru mycteria«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2021 e.T22697710A163624043. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22697710A163624043.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  21. ↑ BirdLife International (2016). »Ephippiorhynchus senegalensis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697706A93631820. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697706A93631820.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  22. ↑ BirdLife International (2016). »Ephippiorhynchus asiaticus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697702A93631316. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697702A93631316.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  23. ↑ BirdLife International (2016). »Ciconia abdimii«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697673A93629659. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697673A93629659.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  24. ↑ BirdLife International (2020). »Ciconia episcopus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2020 e.T22727255A175530482. doi:10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T22727255A175530482.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  25. ↑ BirdLife International (2017). »Ciconia stormi«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2017 e.T22697685A110066434. doi:10.2305/IUCN.UK.2017-1.RLTS.T22697685A110066434.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  26. ↑ BirdLife International (2017). »Ciconia nigra«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2017 e.T22697669A111747857. doi:10.2305/IUCN.UK.2017-1.RLTS.T22697669A111747857.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  27. ↑ BirdLife International (2016). »Ciconia maguari«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697688A93630558. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697688A93630558.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  28. ↑ BirdLife International (2016). »Ciconia microscelis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22727265A94945236. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22727265A94945236.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  29. ↑ BirdLife International (2016). »Ciconia ciconia«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016 e.T22697691A86248677. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697691A86248677.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  30. ↑ BirdLife International (2018). »Ciconia boyciana«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018 e.T22697695A131942061. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22697695A131942061.en. Pridobljeno 5. julija 2023.
  31. ↑ »Den Haag – Haagse weetjes«. Denhaag.nl. 12. julij 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2016. Pridobljeno 16. novembra 2012.
  32. ↑ »Lithuania«. Understanding the European Union: Member States. Centre d'Information sur les Institutions Européennes (CIIE). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2011. Pridobljeno 5. decembra 2010.
  33. ↑ Sax, Boria (2001). The Mythical Zoo. Oxford, UK: ABC-CLIO. str. 153–154. ISBN 978-1-57607-612-5.
  34. ↑ Mervic, Liljana (22. april 2019). »Štorkljin ugriz, ognjeno znamenje«. viva.bhc.si. Pridobljeno 24. oktobra 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Štorklje&oldid=6531296«