39. pehotni polk (Italija)
| 39. pehotni polk | |
|---|---|
| Aktivno | 1859 - 1942 |
| Država |  Kraljevina Italija |
| Veja | .svg){kind=small} Kraljeva italijanska kopenska vojska |
| Tip | Pehotna enota |
| Vloga | Pehotno bojevanje |
| Velikost | Polk |
| Garnizija/Štab | Torino |
| Konflikti | Prva svetovna vojna Druga svetovna vojna: * Bitka za El Alamein |
39. pehotni polk Bologna (izvirno italijansko 39º Reggimento fanteria Bologna) je bil pehotni polk Kraljeve italijanske kopenske vojske.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
39. pehotni polk je skupaj s 40. polkom sestavljal brigado Vittorio Emanuele, ki je bila ustanovljena leta 1859 v Torinu s prostovoljci iz Benečije in Romanje, ki so prišli na pomoč Piemontu. Med letoma 1859 in 1861 je bila polovica brigade, 39. polk, nastanjena v Markah, Umbriji in južni Italiji. Leta 1866 je polk v okviru tretja vojna za neodvisnost Italije|tretje vojne za neodvisnost osvojil Benečijo in del Furlanije. Dne 20. septembra 1870 je predrl Vatikansko obzidje (Porta Pia) in osvojil Papeško državo, s čimer se je zaključilo zedinjenje Italije. Med prvo svetovno vojno je bil polk nastanjen na soški fronti, kjer je bil zdesetkan. Od leta 1921 do leta 1926 je deloval v Neaplju, kjer je Mussolini sprva nameraval ustvariti bazo za stike s kolonijami v Afriki.
Ko je bila leta 1926 reorganizirana sestava oboroženih sil, je bila brigata ukinjena in ostanki njenih bataljonov so bili dodeljeni v 12. oziroma 75. polk. Leta 1934 je bil polk obnovljen z imenom 39. pehotni polk Bologna in uvrščen v 23. pehotno brigado kot oficirska šola, s priključitvijo dotedanje oficirske šole iz Salerna.
V letih 1935/1936 sta bila dva njegova bataljona na fronti v Etiopiji. Leta 1939 je bila šola ukinjena in polk se je združil s 40. pehotnim in 10. artilerijskim polkom v Pehotno divizijo Bologna, ki je bila poslana v Afriko. Leta 1940 je bil polk nastanjen v Tripolitaniji. Leta 1941 je bil udeležen v bitkah za al Adm, Tobruk in Sidi Rezegh, leta 1942 pa v bitkah za Fuko, Marsa Matruh in el Alamein, kjer je bil pokončan. Decembra 1942 je bil polk tudi uradno razpuščen.
Organizacija[uredi | uredi kodo]
Sedež polka je bil med letoma 1920 in 1926 v Neaplju, od leta 1934 do 1942 v Salernu. Po razrešitvi od poučevanja je imel 39. pehotni polk sledeče enote:
Poveljevali so jim polkovniki: Mario Arisio, Felice Gonnella, Mario Russo, Paolo Grimaldi, Giovanni Lorenzoni, Guido Manardi, Gaetano Margini.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Derek Beales; Eugenio Federico Biagini (2002). The Risorgimento and the Unification of Italy (2 izd.). Longman, Pearson Education Limited. ISBN 88-15-09856-9.
- Nicolle, David (2003). The Italian Army of World War I. Osprey Publishing. COBISS 1564020. ISBN 1841763985.
- Barr, Niall (2005). Pendulum of War: The Three Battles of El Alamein. Overlook Press, Woodstock, NY. ISBN 978-1-58567-738-2.
