Pojdi na vsebino

1194

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1160.  1170.  1180.  - 1190. -  1200.  1210.  1220.
Leta: 1191 · 1192 · 1193 · 1194 · 1195 · 1196 · 1197
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1194 (MCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Slovenija

[uredi | uredi kodo]

Evropa

[uredi | uredi kodo]

Vrnitev Riharda Levjesrčnega iz ujetništva

[uredi | uredi kodo]
Henrik VI. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva in novi sicilski kralj
  • 4. februar - Ker (izobčeni) rimsko-nemški cesar Henrik VI. prejme zahtevano enormno odkupnino za izpustitev angleškega kralja Riharda Levjesrčnega, je le-ta izpuščen na prostost.
  • april - Z vrnitvijo Riharda v Anglijo, se mu mlajši brat Ivan ukloni. Rihard mu odvzame vse posesti razen Irske.
  • 17. april - Drugo kronanje Riharda Levjesrčnega v Winchestru.
  • maj-julij - V Normandiji se kralj Rihard spopade s francoski kraljem Filipom II., vendar mu ga ne uspe pregnati s celotnih angleških posesti.
  • Rihard spravi jude pod svoje varstvo in jim da svobodo gibanja. V zameno za zaščito zahteva fiksen delež (desetino) pri finančnih transakcijah.

Druga invazija na Sicilijo

[uredi | uredi kodo]
  • 20. februar - Umrlega sicilskega kralja Tankreda iz Lecce nasledi mladoletni sin Vilijem III.. Regentstvo prevzame kraljica-vdova Sibila iz Acerre. Zahtevo po sicilski kroni ohrani rimsko-nemški cesar Henrik VI.
  • april - Cesar Henrik VI. in razlaščeni vojvoda Henrik Lev dosežeta poravnavo. Cesar vrne vojvodi mesto Braunschweig z okolico. 1195
  • poletje-jesen - Henrik VI. porabi odkupnino, ki jo je dobil od angleške krone, za invazijo na Sicilijo. Proti jugu Italije napreduje zelo hitro in mesta se mu predajajo brez odpora.
  • 25. avgust - Cesarska vojska zavzame Neapelj.
  • 20. november - Cesarska vojska vstopi v sicilsko prestolnico Palermo in odstavi kralja Vilijema III.. Cesar Henrik VI. kljub vsem zameram Vilijemu III. ohrani dedni naslov grofa Lecce in mu doda še kneževino Taranto.↓
  • 25. december → Kronanje Henrika VI. za kralja Sicilije. Soproga Konstanca se ne udeleži kronanja, ker rojeva bodočega rimsko-nemškega cesarja in kralja Friderika II. (oziroma Friderik I. kot sicilski kralj).
  • 29. december - Zarota odstavljenega sicilskega dvora proti novemu kralju Henriku VI. Henrik da 12 letnega bivšega kralja Vilijema III. brutalno mučiti in ga dosmrtno zapre. Njegovo mater in regentinjo Sibilo iz Acerre izžene v Francijo. Ostale sozarotnike, mdr. admirala Margarita iz Brindisija, zapre po nemških zaporih.

Ostalo po Evropi

[uredi | uredi kodo]
Cesarica Konstanca rodi bodočega kralja in cesarja Friderika II.

Azija

[uredi | uredi kodo]

Bližnji vzhod

[uredi | uredi kodo]

Daljni vzhod

[uredi | uredi kodo]
  • 28. junij - Dinastija Song: po smrti upokojenega cesarja Xiaozonga aktualni cesar in njegov sin Guangzong zavrne možnost, da bi se udeležil pogreba svojega očeta. ↓
  • 24. julij → Nezadovoljstvo z aktualnim cesarjem izkoristi njegova babica, cesarica-vdova Wu, ki prisili Guangzonga v abdikacijo v korist njegovega sina Ninzonga.
  • Orjaške poplave na severnem Kitajskem (pod oblastjo dinastije Jin), ko Rumena reka spremeni strugo in se izteče v porečje reke Huai.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Avguštnici so bili kot red pravno formalno priznani šele leta 1256.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]