Vzhodni Timor

Demokratična republika Vzhodni Timor tetunsko Repúblika Demokrátika Timór-Leste portugalsko República Democrática de Timor-Leste
Zastava Grb
Geslo: "Honra, Pátria e Povo"  (portugalsko) »Čast, domovina in ljudstvo«
Himna: Pátria (portugalsko) »Očetnjava«
Glavno mesto	Dili 8°34′S, 125°34′E
Uradni jeziki	portugalščina, tetunščina1
Demonim(i)	Vzhodnotimorec, Vzhodnotimorka
Vlada	republika
• predsednik:	José Ramos-Horta
• predsednik vlade:	Taur Matan Ruak
Neodvisnost  od Portugalske2
• razglašena:	28. november 1975
• priznana:	20. maj 2002
Površina
• skupaj	14.609 km2 (158.)
• voda (%)	zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena julija 2005	947.000 (155.)
BDP (ocena 2005)
• skupaj (PKM)	1,68 milijarde USD (206)
• na preb. (PKM)	800 USD (188)
HDI (2004)	0,513 nizek · 142.
Valuta	ameriški dolar3 (USD)
Časovni pas	UTC +9
Klicna koda	670
Internetna domena	.tl4
Po ustavi sta kot »delovna jezika« priznana tudi indonezijščina in angleščina. 7. decembra 1975 je Vzhodni Timor zasedla Indonezija, njeni zadnji vojaki so odšli leta 1999. Uporabljajo se tudi centavi. .tp se opušča.

Vzhodni Timor ali uradno Demokratična republika Vzhodni Timor (Timor-Leste: iz malajskega Timor in portugalskega leste, kar oboje pomeni »vzhod«) je otoška država v jugovzhodni Aziji, ki jo sestavljajo vzhodna polovica otoka Timor, bližnja otoka Atauro in Jaco, ter Oecussi-Ambeno, politična eksklava Vzhodnega Timorja, ki leži na zahodni strani otoka in jo obkroža indonezijski Zahodni Timor. Vzhodni Timor je ena zadnjih držav, ki se je otresla kolonialnega statusa, in hkrati prva samostojna država, nastala v 21. stoletju. Na Vzhodnem Timorju so pogosti spopadi tolp, ki so posledica političnih in etničnih sporov ter revščine.