Pojdi na vsebino

Župnija Bučka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Župnija Bučka
Župnija Bučka se nahaja v Slovenija
Župnija Bučka
Geografska lega sedeža
Država Slovenija
SedežBučka 24
8276 Bučka
Župnijska cerkevCerkev sv. Matije, Bučka
PosvetitevMartin iz Toursa
Veroizpovedrimskokatoliška
Liturgični obredRimski obred
Uprava
DekanijaLeskovec
ŠkofijaNovo mesto
MetropolijaLjubljana
Vodstvo [ uredi ]
ŠkofAndrej Saje
DekanSilvester Fabijan
Upravljana iz župnije Škocjan pri Novem mestu
Splet
Uradna stranzupnija-skocjan.rkc.si
Profilfacebook.com
Vizitkaskofija-novomesto.si

Župnija Bučka je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Leskovec, ki je del Škofije Novo mesto.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Župnijske spominske plošče

[uredi | uredi kodo]

V župniji so postavljene župnijske spominske plošče, na katerih so napisana župljanov iz okoliških vasi (Bučka, Dule, Gorenje Radulje, Jerman Vrh, Močvirje, Štrit, Zaboršt), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah napisanih 17 imen.[1]

Škofija Novo mesto

[uredi | uredi kodo]

Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je bila župnija del Nadškofije Ljubljana.

Sakralni objekti

[uredi | uredi kodo]
# slika cerkev kraj/naselje
1.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Matije
župnijska cerkev
Bučka
2.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Martina
podružnica
Bučka
3.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Jurija
podružnica
Močvirje
4.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Mihaela
podružnica
Dolenje Radulje

Župnijska cerkev sv. Matije je bila zgrajena okoli leta 1600, v poznorenesančnem slogu, na poudarjeni legi nad naseljem. Njena notranjost ima za tisti čas izjemno zasnovo triladijske dvorane, v prečni in vzdolžni smeri povezane s tremi pari vitkih kvadratnih slopov. Cerkev je opremljena z baročno opremo, glavni oltar je izreden primerek zlatega oltarja iz konca 17. stoletja, stranska oltarja pa sta bila postavljena okoli leta 1700.[2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000
  2. »Cerkev sv. Matije na Bučki«. Pridobljeno 15. marca 2026.
  • Gale, Jakob (1996). Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije. Krašovec publikacije. COBISS 59107584.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]