Pojdi na vsebino

Župnija Črnomelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Župnija Črnomelj
Župnija Črnomelj se nahaja v Slovenija
Župnija Črnomelj
Geografska lega sedeža
Država Slovenija
SedežTrg svobode 1
8340 Črnomelj
Župnijska cerkevcerkev sv. Petra, Črnomelj
PosvetitevSveti Peter
Veroizpovedrimskokatoliška
Liturgični obredRimski obred
Zgodovina
Ustanovitev1228[1]
Uprava
DekanijaČrnomelj
ŠkofijaNovo mesto
MetropolijaLjubljana
Vodstvo [ uredi ]
ŠkofAndrej Saje
DekanAnton Gnidovec
ŽupnikJanez Žakelj
Duhovni pomočnikStanislav Škufca
Splet
Uradna stranzupnija-crnomelj.si
Profilfacebook.com
Vizitkaskofija-novomesto.si


Župnija Črnomelj je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Črnomelj, ki je del Škofije Novo mesto.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

18. oktobra 1228 je oglejski patriarh Bertold izdal listino, da je na prošnjo »sestre« Sofije (v resnici svakinje), istrske mejne grofice, ki nima potomcev, v kraju Črnomelj posvetil cerkev v čast apostola Petra, z namenom, da bi se ljudstvo tega območja, imenovanega Metlika (Metlica), odvrnilo od poganskega verovanja. Tej cerkvi je pridružil še štiri podružnice, ki jih je Sofija za dušni blagor svojega moža in zveličanje svoje duše bila obdarovala z bogatimi posestmi. Poleg tega je oglejski cerkvi podelila desetine metliške pokrajine, s tem, da jih dotedanji lastniki prejmejo od njega, patriarha, in njegovih naslednikov v fevd. Da bi bilo to uresničeno, je na koncu patriarh Sofiji potrdil pravico prezentacije in v navedeni cerkvi umestil predlaganega duhovnika.[1]

Iz Bertoldove listine je tako razvidno, da je bilo tedaj v Beli krajini pet cerkva, po statusu lastniških cerkva plemičev Višnjegorskih, ki jih je Sofija leta 1228 z desetinami vred predala oglejski cerkvi, patriarh pa je nato pri novo posvečeni cerkvi sv. Petra v Črnomlju ustanovil župnijo in ji druge štiri dodelil kot podružnice, hkrati pa Sofiji in njenim naslednikom podelil patronatno pravico nad njo. Dejansko je šlo za pozen primer pretvorbe lastniške cerkve v župnijsko, ki je glede na predhodno zgodovino obenem pomenil tudi njeno priključitev oglejskemu patriarhatu.[1]

Katere so bile štiri Črnomlju podrejene cerkve, ki so leta 1228 že stale, vendar jih Bertoldova listina posamično ne našteva, je razvidno iz listine, s katero se je Janez, župnik v »Rogatcu«, leta 1279 v korist bratov nemškega viteškega reda odpovedal cerkvi sv. Petra v Črnomlju z njenimi podružnicami v »Metliki«, in sicer sv. Martina, sv. Marije, sv. Štefana ter Sv. Križa v Vinici (ecclesiam sancti Petri in Zirnomel cum filialibus subscriptis suis in Metlica videlicet sancti Martini, sancte Marie, sancti Stephani, sancte Crucis in Weinz), ki so mu jih bili predali. V papeškem desetinskem seznamu iz leta 1296 se med župnijami Marke poleg župnije sv. Petra v Črnomlju (Çernomel) navaja le »S. Maria in Nawa«, to je Marijina cerkev pri Treh farah (v kasneje izpričani vasi Rosalnice) pri Metliki, ki je bila do tega leta že povzdignjena v župnijsko. Popis iz leta 1323 ostaja pri teh dveh, pač pa se preostale tri pojavijo v tu že večkrat obravnavanem popisu župnij zagrebške škofije iz leta 1334. Te so poleg Treh far (in Methlika beate virginis circa castellum matrix) in Črnomlja (ecclesia sancti Petri de Chernomel matrix) župnije sv. Martina v Podzemlju (ecclesia sancti Martini matrix), sv. Štefana kralja v Semiču (ecclesia sancti regis Stephani matrix in Senich) in Sv. Križa v Vinici (in Vinnicha ... ecclesia sancte crucis matrix). Dodatek »matrix« naznačuje, da gre za cerkev s podružnicami, ki jih seznam posamično navede in jih je mogoče večinoma identificirati z obstoječimi.[1]

Pri tem so najzanimivejše Tri fare, pri katerih je poleg štirih podružnic (sv. Vida na Jugorju, Sv. Trojice, ki je ni mogoče nedvoumno določiti, sv. Marije Magdalene na Božakovem in sv. Jakoba v Dolnjem Suhorju) zabeležena »sancti Nicolai de foro«, pri kateri gre za cerkev sv. Nikolaja v sami Metliki.[2]

Župnijske spominske plošče

[uredi | uredi kodo]

V župniji so postavljene župnijske spominske plošče, na katerih so napisana imena 67-ih župljanov, tudi iz okoliških vasi (Dobliče, Dolenja vas, Grič, Jelševnik, Jerneja vas, Kanižarica, Loka - Črnomelj, Mavrlen, Mihelja vas, Petrova vas, Rodine, Rožanec, Ručetna vas, Stražnji Vrh, Talčji Vrh, Velika Lahinja, Vidoši, Vojna vas), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.[3]

Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je bila župnija del Nadškofije Ljubljana.

Pastoralno območje Župnije Črnomelj

[uredi | uredi kodo]

Črnomeljski župnik že vrsto let pastoralno upravlja tudi sosednjo Župnijo Dragatuš.[4]

Sakralni objekti

[uredi | uredi kodo]
Slika Cerkev Kraj / naselje
1.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Petra
župnijska cerkev
Črnomelj
2.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Duha
podružnica
Črnomelj
3.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Sebastjana
podružnica
Črnomelj/Mestna Loza
4.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Jakoba
podružnica
Naklo
5.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Jakoba
podružnica
Dobliče
6.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Janeza Krstnika
podružnica
Petrova vas
7.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Jerneja
podružnica
Otovec
8.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Jurija
podružnica
Rožanec
9.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Marije Magdalene
podružnica
Tušev Dol
10.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev Marije pomočnice
podružnica
Rodine
11.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev Marijinega rojstva
podružnica
Vojna vas
12.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Marka
podružnica
Butoraj
13.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Mihaela
podružnica
Desinec
14.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Miklavža
podružnica
Stražnji Vrh
15.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Vida
podružnica
Doblička Gora

Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 Höfler 2016, str. 303.
  2. Höfler 2016, str. 304.
  3. Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000
  4. »Prvi obrisi letošnjih premestitev duhovnikov že znani«. 10. junij 2022.
  • Gale, Jakob (1996). Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije. Krašovec publikacije. COBISS 59107584.
  • Höfler, Janez (2016). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Viharnik. COBISS 285707520. ISBN 978-961-7004-00-7.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]