Švedščina

Švedščina
Švedščina
svenska
Izgovarjava	ˈsvɛ̂nskâ
Materni jezik	Švedska, Finska
Št. maternih; govorcev	8,5 milijonov (2007)
Jezikovna družina	indoevropski germanski severnogermanski vzhodnoskandinavski švedščina; ; ; ;
Zgodnejše oblike	stara švedščina moderna švedščina ;
Pisava	latinica (švedska abeceda); švedska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	Švedska; Finska; Evropska unija; Nordijski svet
Regulator	Swedish Language Council (na Švedskem) ; Švedska akademija (na Švedskem); Research Institute for the Languages of Finland (na Finskem)
Jezikovne oznake
ISO 639-1	sv
ISO 639-2	swe
ISO 639-3	swe
Glottolog	swed1254
Linguasphere	52-AAA-ck to -cw
	Področje kjer se v glavnem govori švedsko
	Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Švédščina je vzhodnoskandinavski jezik, ki ga glavnem govorijo na Švedskem, na Finskem (finlandssvenska), na Ålandu in na obali Estonije (estlandssvenska). Na Švedskem ima status uradnega jezika.

Je v bližnjem sorodstvu z danščino in norveščino. Njihovi govorci se medsebojno lahko kar dobro sporazumevajo, saj vsi trije jeziki izhajajo iz stare nordijščine, na vse pa je močno vplivala tudi nizka nemščina. Švedi navadno lažje razumejo Norvežane kot Dance, vendar to v obratni smeri ni nujno.

Abeceda

Švedska abeceda pozna 29 črk. Črka W se pojavlja le v nekaterih tujkah in do leta 2006 ni bila priznana kot posebna črka švedske abeceda, marveč le kot pisna različica V-ja. Črki Z sledijo Å, Ä in Ö kot samostojne črke.

Fonologija

V švedščini je kračina oziroma dolžina samoglasnika pomensko razločevalna. V enem zlogu je dolg bodisi samoglasnik bodisi soglasnik; povezave med kratkim samoglasnikom in kratkim soglasnikom švedščina nima.

Švedščina pozna 3 srednjejezične samoglasnike: [ə], [ʉː] und [ɵ].

Samoglasniki

Soglasniki

	dvoustničnik		zobnoustničnik		zobnik			dlesnični	nebnik		zadnjenebnik		goltnik
plozivni	p	b			t	d					k	g
aproksimantni		b		v		d	l	r		j		g	h
frikativni			f	v	s				ɕ	j	ɧ
vibrantni
nazalni	m				n						ŋ

Izgovorjava

Navedena so splošna pravila izgovorjave, obstajajo še posebnosti. Samoglasniki so pred enojnimi soglasniki dolgi, pred dvojnimi pa kratki.

Črka	Glasovna vrdnost	Opis	Primer
a	[a]	kratek a	matt^ⓘ [matː] bled
a	[ɑː]	dolg, temen a	mat^ⓘ [mɑːt] hrana
e	[ɛ]	kratek e	hell^ⓘ [hɛlː] blagor
	[eː]	dolg e	hel^ⓘ [heːl] ves, cel
	[æ]	pred r-jem kot odprti ä	herr^ⓘ [hærː] gospod
g	[j]	pred črkami e, i, y, ä in ö in za l in r kot slovenski j	gäst [jɛst] gost, älg [ɛlj] los
g	[g]	sicer kot slovenski g	god^ⓘ [guːd] dober
k	[ɕ]	pred e, i, y, ä in ö podobno kot slovenski h	kyrka [ˈɕyrˌka] cerkev
k	[k]	sicer kot slovenski k	kon^ⓘ [kuːn] stožec
o	[ɔ]	kratek o	moll^ⓘ [mɔlː] mol (glasba)
	[ʊ]	kratek u	bott^ⓘ [bʊt] navajen
	[uː]	dolg u	fot^ⓘ [fuːt] noga
	[oː]	dolg o	son [soːn] sin
r	[r]	podobno kor naš r	rov^ⓘ [ruːv] rop
s	[s]	kratek s	sot^ⓘ [suːt] saje
u	[ɵ]	zaprti o	full^ⓘ [fɵl] poln
u	[ʉː]	med u-jem in i-jem	ful^ⓘ [fʉːl] grd
v	[v]	podobno kot slovenski v	våt^ⓘ [voːt] moker
y	[ʏ]	podobno kot nemški ü	syll^ⓘ [sʏll] prag
y	[yː]	podobno kot nemški ü	syl^ⓘ [syːl] šilo
å	[ɔ]	kratek o	lång^ⓘ [lɔŋː] dolg
å	[oː]	dolg o	mål^ⓘ [moːl] cilj
ä	[ɛ]	kratek e	häll^ⓘ [hɛlː] plošča
	[ɛː]	dolg odprt e	häl^ⓘ [hɛːl] peta
	[æ]	pred r-jem kot odprt širok e	ärt^ⓘ [äʈ] grah
	[æː]	pred r-jem kot odprt dolg e	här^ⓘ [hæːr] tu
ö	[œ]	podobno kot kratek nemški ö	nött^ⓘ [nœtː] obrabljen
	[øː]	podobno kot dolg nemški ö	nöt^ⓘ [nøːt] oreh
	[œː]	pred r-jem kot dolg odprt ö	öra^ⓘ [ˈœːˌra] uho

Glej tudi

seznam jezikov

Sklici

↑ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007

Zunanje povezave

Poglejte si besedo švedščina ali Švedščina v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikipedija - švedščina

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[NE-1] Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007

[1]