Štefan Konstantin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Štefan Konstantin Nemanjić
Konstantin Nemanjić, detalj freske "Družinsko drevo Nemanjićev" v samostanu Gračanica
Konstantin Nemanjić, detalj freske "Družinsko drevo Nemanjićev" v samostanu Gračanica
Kralj Srbije
Vladanje1321–1322
Kronanjepo 29. oktobru 1321
PredhodnikŠtefan Uroš II. Milutin
NaslednikŠtefan Uroš III. Dečanski
Rojstvo1282/1283
nezano
Smrt1322/1323
Zeta
Dinastija Nemanjići
OčeŠtefan Uroš II. Milutin
MatiAna Terter
Veroizpovedpravoslavna

Štefan Konstantin Nemanjić (srbsko Стефан Константин, Stefan Konstantin) je bil srbski knez iz dinastije Nemanjić, sin in naslednik kralja Štefana Milutina. Po smrti svojega očeta je poskušal prevzeti oblast, vendar sta se kot pretendenta pojavila tudi njegov brat, "oslepljeni" Štrefan Uroš III. in bratranec Štefan Vladislav II. V državljanski vojni je bil Konstantin poražen in ubit.[1] Njegovi posmrtni ostanki so pokopani v cerkvi svetega Nikolaja v Zvečanu.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Konstantin je bil rojen leta 1282 ali 1283 v očetovem drugem zakonu s hčerko tesalskega vladarja Ivana I. Angela. Njeno ime se ni ohranilo.

Po neuspešnem uporu Štefana Dečanskega leta 1314 in najkasneje po smrti Milutinovega brata, srbskega in sremskega kralja Dragutina leta 1316, je dobil naslov mladega kralja in apanažo Zeto. To je hkrati pomenilo status prestolonaslednika, kar potrjujejo njegov portret v Gračanici, kovanje lastnega denarja in omemba v darovnici cerkvi svetega Nikolaja v Bariju.

V srbskem ljudskem izročilu je omenjen kot ktitor pravoslavnega samostana Draganac pri Gnjilanu s cerkvijo nadangela Gabrijela.[2]

Po Milurinovi smrti 29. oktobra 1321 sta se kot pretendenta na srbski prestol pojavila Konstantinov brat Štefan Dečanski in Dragutinov sin Štefan Vladislav II.

Prstan Konstantina Nemanjića

Štefan Dečanski je bil s podporo cerkve 6. januarja 1322 kronan za srbskega kralja in ponudil Konstantinu, da kot drugi sin sprejme drugi najvišji položaj v državi. Konstantin se je zanašal na svojo vojsko, v kateri so bili tudi tuji najemniki, in ponudbo zavrnil. V bitki s Štefanom Dečanskim je bil poražen. On sam je bil ujet ali na begu z bojišča ubit.

V nekaterih kronikah so opisi njegove krute usmrtitve, ki so zagotovo pretirani. Po Psevdobrokarju je bil pribit na drevo in presekan na pol. Mavro Orbini omenja, da se je to zgodilo na Vladislavov ukaz. Po eni od legend so iz njegove lobanje izdelalo čašo, iz katere je Štefan Dečanski pil vino.

Konstantina so po smrti pokopali v cerkvi svetega Nikolaja v Zvečanu, kjer je bil eden od dvorov Nemanjićev.

Nekaj manj kot desetletje kasneje je 11. novembra 1331 v Zvečanu umrl, po nekaterih virih je bil ubit, tudi njegov brat Štefan Dečanski, ki je bil v ječi na ukaz svojega sina Dušana.

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
2. Štefan Uroš II. Milutin
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
1. Konstantin Nemanjić
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
3. Ana Terter
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Logos 2016, str. 203.
  2. "Carigradski glasnik". Carigrad 1900. godine.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Fine, John Van Antwerp (1994). The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. University of Michigan Press. ISBN 978-0-472-08260-5.
  • Logos, Aleksandar A. (2016). Istorija Srba, 2. izmenjeno izdanje. Beograd. ISBN 978-86-85117-31-2.
  • Ćorović, Vladimir (1997). Istorija srpskog naroda.
  • Ćirković, Sima (1995). Srbi u srednjem veku. Beograd: Idea.
  • Blagojević, Miloš; Medaković, Dejan (2000). Istorija srpske državnosti. 1. Novi Sad: Ogranak SANU.
  • Ćirković, Sima (2004). Srbi među evropskim narodima. Beograd: Equilibrium.
Štefan Konstantin
Rojen: 1282/1283 Umrl: 1322/1323
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Štefan Dečanski
Knez Zete
1314-1322
Naslednik:
Štefan Dušan
Predhodnik:
Štefan Milutin
Kralj Srbije
1321-1322
Naslednik:
Štefan Dečanski