Pojoči pesek: Razlika med redakcijama
nov tekst iz en wiki |
(ni razlike)
|
Redakcija: 13:51, 19. julij 2014
Pojoči pesek, žvižgajoči pesek ali lajajoči pesek je pesek, ki proizvaja zvok. Emisije hrupa so lahko posledica vetra, ki piha čez sipine ali hoje po pesku.
Nekateri pogoji, ki morajo biti ustvarjeni, da pesek zapoje so:
- peščena zrna morajo biti okrogla in premera med 0,1 in 0,5 mm.
- pesek mora vsebovati silicijev dioksid.
- pesek mora imeti določeno vlažnost.
Najpogostejša frekvenca zvoka, ki ga oddaja pesek, je blizu 450 Hz.
Obstajajo različne teorije o mehanizmu pojočega peska. Nekateri menijo, da je zvočna frekvenca odvisna os strižnih hitrosti. Drugi menijo, da je frekvenca vibracij povezana z debelino suhe površinske plasti peska. Zvočnih valovi se odbijajo nazaj in potujejo med površino sipin in površino vlažnega sloja, ki ustvarja resonanco in povečuje volumen zvoka. Zvok morda lahko proizvaja trenje med zrni ali stiskanje zraka med njimi.[1]
Drugih zvoki, ki jih lahko oddaja gibajoči pesek, so opisani kot "rjovenje" ali "tulenje".
Zvok, ki ga proizvaja sipina, med 60 in 105 Hz, je odvisna od hitrosti trka na strižnem pasu, ki ločuje plaz od statičnega dela sipine. Za spontane plazove je frekvenca odvisna od gravitacije in velikosti zrn peska.
V sipinah
Pojoče peščene sipine so primer pojava pojočega peska, katerih zvok lahko opišemo kot bučanje, tuljenje, škripanje ali "Pesem sipine". To je naraven pojav zvoka močnega do 105 decibelov, ki lahko traja nekaj minut in se pojavlja na približno 35 puščavskih lokacijah po vsem svetu. Zvok je podoben vpitju, je globok, hrumeč in izvira iz srpaste sipine ali barhan. Emisije zvoka spremlja rušenje ali plazovito gibanje peska, ki ga navadno sproži veter, ki piha preko sipin ali nekdo, ki hodi blizu grebena.
Primeri pojočih peščenih sipin so Kelso in Eureka sipine v Kaliforniji, plaže sladkornega peska (ultra fin mineralni pesek zmešan z velikim deležem organskih granul) in sipine Warren v jugozahodnem Michiganu, Peščene gore v Nevadi, Doneče sipine v puščavi Namib v Afriki, Porth Oer (znan tudi kot žvižgajoči pesek) v bližini Aberdarona v Walesu, sipine Indiana v Indiani; Barking Sands na Havajih, Mingsha Shan v Dunhuangu na Kitajskem, pojoča plaža v Manchester-by-the-Sea, Massachusetts, v bližini baze Al Udeid Air zahodno od Dohe v Katarju in Gebel Naqous v bližini el Tor, južni Sinaj, Egipt.
Viri
- ↑ »Shifting theories of singing sand«, New Scientist, 31. maj 1973
Literatura
- F. Nori, P. Sholtz, and M. Bretz "Booming Sands". Scientific American 277(3), 84 (September 1997).
- P. Sholtz, M. Bretz, and F. Nori "Sound-producing sand avalanches". Contemporary Physics 38(5), 329-342 (October 1997).
- K. Ridgeway and J. B. Scotton "Whistling sand beaches in the British Isles". Sedimentology 20 (2), 263–279 (1973).
- B. Andreotti "The Song of Dunes as a Wave-Particle Mode Locking". Phys. Rev. Lett. 93, 238001 (2004).
- S. Douady et al. "Song of the Dunes as a Self-Synchronized Instrument". Phys. Rev. Lett. 97, 018002 (2006).
- L. Bonneau, B. Andreotti and E. Clément "Surface elastic waves in granular media under gravity and their relation to booming avalanches". Phys. Rev. E 75, 016602 (2006).
- N.M. Vriend, L. Hunt, R.W. Clayton, C.E. Brennen, K.S. Brantley, and A. Ruiz-Angulo "Solving the mystery of booming sand dunes". Geophysical Research Letters 34, 2007GL030276 (2007).
- B. Andreotti, L. Bonneau and E. Clément "Comment on 'Solving the mystery of booming sand dunes'". Geophys. Res. Lett. 35, L08306 (2008).
Zunanje povezave
- Symphony of the Sands - The National newspaper in Abu Dhabi
- Video of Singing Sand in Liwa, United Arab Emirates
- Booming sand
- The Bibliography of Aeolian Research
- Enigma of the Singing Dunes article on physics.org
- Location information for booming sand dunes around the World
- Singing Sand Dunes in Kazakhstan, also called Singing Barkhan
- Explanation, Video and Audio clips
- Video clips of Singing Sand Dunes
- Singing and Booming Sand Dunes of California and Nevada