Resonanca

Resonánca je pojav, da niha dušeno nihalo z največjo amplitudo ravno takrat, ko je frekvenca vsiljenega nihanja enaka lastni frekvenci nihala.

Resonančne krivulje za različne vrednosti dušenja, izražene s količnikom β/ω₀

Resonančno krivuljo opišemo z enačbo

$f(\omega )={\frac {1}{\sqrt {(1-\xi ^{2})^{2}+\left({\frac {2\beta }{\omega _{0}}}\right)^{2}\xi ^{2}}}}$$f(\omega )={\frac {1}{\sqrt {(1-\xi ^{2})^{2}+\left({\frac {2\beta }{\omega _{0}}}\right)^{2}\xi ^{2}}}}$

Pri tem je ξ razmerje med vsiljeno frekvenco ω in lastno frekvenco ω₀, ξ = ω/ω₀, β pa koeficient dušenja. Amplituda resonance je tem večja, čim manjši je koeficient dušenja.

Zgled za vsiljeno nihanje je nihajni krog z uporom.

Resonanca v fiziki osnovnih delcev

V fiziki osnovnih delcev imenujemo »resonanco« osnovne delce z zelo kratkim razpadnim časom (okoli 10⁻²³ s), ki nastanejo pri reakcijah med osnovnimi delci in razpadejo z močno interakcijo.

Glej tudi

• jedrska magnetna resonanca