Wikipedija:Orakelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Obvestila Pod lipo (piši) Orakelj (piši) Administratorska pomoč (piši) International (write)
Rubens old man dsc01655.jpg
Pozdravljeni v Oraklju,
kjer bomo poskušali odgovoriti na vprašanja enciklopedične narave.





Glasba[uredi | uredi kodo]

Kaj je to levi motiv? Zahvaljujem se Vam za odgovor -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:84.41.99.44 (pogovorprispevki) 18:57, 21. april 2010.

Teška bo ...--Andrejj 15:02, 26. september 2010 (CEST)
Imam vtis, da bi lahko šlo za pomoto pri razumljenju slišane besede in zato napako pri prevajanju - da bi lahko levi motiv bil narobe preveden iz narobe razumljenega (...) left motif namesto leitmotif. To zadnje pa je slovensko verjetno vodilni motiv oziroma v glasbi največkrat vodilna melodija ali pa kar lajtmotiv.
Slovenskega članka v wikipediji o tem nisem našel. Sam o tem ne vem dovolj, da bi jaz napisal članek, 'škrbine' pa tudi še ne znam (že zgornji sklic ne angleško wikipedijo je bil majhna pustolovščina).
Običajno je vodilni motiv oziroma leitmotif vzorec (v glasbi melodija, v književnosti lahko kaj drugega), ki je povezan z osebo, dogodkom ali čim drugim in se v skladbi ponovi, ko nas skladatelj in izvajalec spomnita na kaj - žal se zdajle ne spomnim nobenega primera. Ampak če povprašaš slovensko wikipedijo (iskalnik) za 'vodilni motiv', boš dobil(a) kar dober vpogled, kaj je to iz tam najdenih primerov.
Tale sklic noče delati. Kako bi lahko prav naredil sklic na wiki iskalno stran s parametrom 'vodilni motiv'? Skoraj gotovo se da..:Marjan T 18:37, 27. september 2010 (CEST)
Hvala Marjanu za odgovor; evo iskanja: vodilni motiv.--Andrejj 17:57, 20. september 2011 (CEST)

Na nemški Wikipedii sta dokaj natanko razložena pojma Leitmotif in Leitmotiv. Leitmotiv je v operno glasbo uvedel Richard Wagner.

Steelwing[uredi | uredi kodo]

Nekaj za nas Heavy Metal oboževalce :D Pred kratkim sem zasledila objavo o koncertu nekaterih metal skupin v Zagrebu, Budimpešti... skratka, v naših sosednjih državah... In ena od skupin je tudi Steelwing, katere člani so mladi Švedi, ki želijo nadaljevati tradicijo skupin Iron Maiden in Judas Priest. Bi lahko kdo prosim napisal članek o Steelwing, edini članek o njih je na MySpace in na Steelwingi. Saj bi jaz, pa 1. nisem član Wikipedije, 2. grem jutri na daljši dopust in 3. imam šolsko delo :P. Če do konca mojega dopusta nihče ne bo poskusil česa, se bom včlanila in urejevala te skupine, ne samo Steelwing, tudi kaj drugega, ko bom našla čas. Lp, MK

Veselo na delo - članica si pa že ;-) --Andrejj 15:02, 26. september 2010 (CEST)

Drevesa v Ferrarijevem vrtu[uredi | uredi kodo]

Pozdravljeni,

mene pa zanima, kakšna drevesa rastejo zraven razgledne točke v Ferrarijevem vrtu. Ko se spuščamo proti njej, raste ob poti cipresa, na dnu je nekaj, kar se mi zdi kot korejska jelka, potem pa sta še dva iglavca, ki ju nisem prepoznal, vendar sem špekuliral, da gre morda za čugo. A mi lahko kdo pomaga?

Lep pozdrav, Janez Gorenc

tigri[uredi | uredi kodo]

Mi prosim poveste vrste tigrov (menda jih je 5)? v wikipediji jih nisem našel...:) Lp

Poglej podvrste v članku tiger (v okvirju na desni strani). --Pinky 08:42, 19. oktober 2010 (CEST)

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ali kdo morda ve za izvor besede itak? lp, --Miha 18:50, 13. november 2010 (CET)

Itak :-) --Andrejj 21:17, 13. november 2010 (CET)
Nisem še nič zasledil o tej temi, ampak če bi moral ugibat, bi rekel da je okrajšava fraze "tako ali tako". Lahko poskusiš iskat v tej smeri. — Yerpo Ha? 15:09, 15. november 2010 (CET)

Pogledal sem v etimološki slovar. Yerpo je prav streljal: pride iz fraze "in tako" oziroma "tako in tako". --Janezdrilc 19:37, 5. december 2010 (CET)

adepeša[uredi | uredi kodo]

Kaj pomeni izraz depeša?

depéša -e ž (ẹ̑) nujno vojaško ali diplomatsko sporočilo; Vir: SSKJ AnaJur 18:57, 29. december 2010 (CET)

newcastle[uredi | uredi kodo]

?????? Janeznovak 21:44, 24. januar 2011 (CET)

Newcastle? --Rude 07:26, 25. januar 2011 (CET)

Trubadurji[uredi | uredi kodo]

Trubadur Janeznovak 15:29, 27. januar 2011 (CET)

kdo je orakelj[uredi | uredi kodo]

Kratica DIF[uredi | uredi kodo]

Kaj pomeni kratica DIF? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Brane.bavdaz (pogovorprispevki) 11:41, 7. marec 2011.

V slovenskem okolju je to največkrat "ljudska" okrajšava za Fakulteto za šport v Ljubljani. Več o izvoru kratice pa tukaj. — Yerpo Ha? 12:06, 7. marec 2011 (CET)
Lahko pomeni tudi distalni interfalangealni sklep. --Eleassar pogovor 15:30, 4. junij 2011 (CEST)
No ja, v splošnem je verjetno mišljen prvi pomen: kratica za Državni inštitut za fizkulturo. ::Mimogrede za zgoraj omenjeni sklep je najti tudi kratico DIP!?
Poglej pa tudi en:DIF. --Andrejj 17:47, 20. september 2011 (CEST)
DIF: distalni interfalangealni sklep (slovensko).
DIP: distal interphalangeal joint (angleško). Petra Rimska 14:39, 25. januar 2012 (CET)

Grška/rimska medicina[uredi | uredi kodo]

Mene pa zanima, kje bi sploh lahko izvedel kaj več o medicini v Stari Grčiji in Rimu (Rimskem imperiju)? Načini zdravljenja, pripomočki, zdravila...

Hvala za odgovor.

Začni tukaj: en:Ancient Greek medicine, en:Medicine in ancient Rome. --Eleassar pogovor 15:29, 4. junij 2011 (CEST)

kje je izvor družine naraločnik[uredi | uredi kodo]

-Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:78.153.43.164 (pogovorprispevki) 14:41, 4. avgust 2011.

urejanje glavne strani[uredi | uredi kodo]

Kje najdem pravila, po katerih nastaja glavna stran Wikipedije? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:MGTom (pogovorprispevki) 11:53, 11. avgust 2011.

Nimamo posebnih pravil. O glavni strani kot celoti debatiramo pod lipo in na njeni pogovorni strani, za posamezne dele pa imaš ločene projektne strani - Wikipedija:Ste vedeli, Wikipedija:Izbrani članki itd. — Yerpo Ha? 13:44, 11. avgust 2011 (CEST)

Depeša[uredi | uredi kodo]

-Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:94.103.64.1 (pogovorprispevki) 13:29, 7. september 2011.

Kaj z njo? — Yerpo Ha? 13:51, 7. september 2011 (CEST)

Huiztilopochtli[uredi | uredi kodo]

mi napišete kaj o azteškem bogu Huitzilopachtliju? Ker ni na wikipediji(tudi na angleški in hrvaški ne, samo omenjen je)

Lp

Najbrž si se zatipkal(a). Članek je na naslovu Huitzilopochtli. Naš je precej ubog, angleški je pa kar soliden, do njega prideš preko medjezikovnih povezav na levi. — Yerpo Ha? 12:42, 19. oktober 2011 (CEST)

Nepristransko besedilo in vir[uredi | uredi kodo]

Prestavljeno na Pogovor:Pihalni orkester Kapele.

Abram Lincoln[uredi | uredi kodo]

Zanima me zakaj piše na tem plakatu (http://www.loc.gov/pictures/item/2003656570/resource/cph.3b48243/) Abram Lincoln, namesto Abraham. Hvala za odgovor.

Abram

Na tej strani piše, da si je oblikovalec plakata vzel to svobodo da je spravil vse črke v vrstico. Lahko pa da je šlo tudi za krajšanje tipa "piši kao što govoriš", ker se enak zapis pojavlja tudi v tem članku iz New York Times. — Yerpo Ha? 21:57, 2. november 2011 (CET)

SOL[uredi | uredi kodo]

Rad bi izvedel čimveč o soli (npr. kemično pridobivanje ali kaj podobnega), ker sem do sedaj našel le postopke pridelave in nič strokovnega.

Že v naprej hvala za pomoč.

Morda ti bo pomagalo iskati s pojmi natrijev klorid in kalijev klorid (t.i. himalajska sol). Petra Rimska 14:29, 25. januar 2012 (CET)

Programska in strojna oprema Wikipedije[uredi | uredi kodo]

Živjo, mene pa samo zanima nekaj več o programski opremi Wikipedije, ker ravno izdeluje projektno nalogo o njej (o Wikipediji). Kolikor sem sam razumel od leta 2002 teče na PHP wiki programski opremi, ki se imenuje "Phase III", potem so prešli na MediaWiki...
Teče na posvečenih strežnikih. Na ANG Wikipediji piše "runs on dedicated clusters of Linux servers", pa me samo zanima kaj "clusters" pomeni. Sej, približno razumem, toda me vse nekoliko zmede... Pa še razlika med serverji (Apache, Squid cache,...)

Hvala za odogovore in LP, Xyxyx 20:30, 6. november 2011 (CET)

Najbolj nazorno je shema Wikimedijinih strežnikov prikazana na tej sliki.
"Cluster" je gruča strežnikov, ki vzporedno obdelujejo zahtevke ene vrste. Apache je programska oprema za serviranje HTTP dokumentov, torej Apache strežniki sestavljajo strani, ki jih bereš. Med tabo in njimi je še gruča strežnikov, ki poganjajo programsko opremo z imenom Squid (namenjeni predpomnjenju in s tem manjšanju obremenitve ostalih delov sistema). Osrednji del sistema pa so strežniki, ki poganjajo MySQL podatkovne baze, tam so shranjeni podatki, iz katerih Apache strežniki sestavljajo strani. — Yerpo Ha? 20:48, 6. november 2011 (CET)
Hvala za vsa pojasnila. Xyxyx 20:56, 6. november 2011 (CET)

Izvor oznake OK ali tudi O.K.[uredi | uredi kodo]

Zanima me izvor po vsem svetu uporabljane oznake OK ali O.K., ki se uporablja za hitro označitev nekega izdelka ali dejanja za pozitivno, usrezno, dobro ipd.. Nekje sem prebral ali slišal, da je to oznako prvi začel uporabljati nek nemski ali avstrijski podjetnik, ki je svoje izdelke ozigosal z O.K.. Črki OK pa sta bili zacetnici njegovega imena in primka. Ali to drži in če drži me zanima nekaj več podatkov o tem kdo je bil ta podjetnik in kaj so bili njegovi proizvodi in kdaj je ta oznaka postala tako splošno poznana.

Hvala za pojasnila lp Gizela Hudopisk

Obsežen članek o tem je na angleški wikipediji, če ti je pa bližje hrvaščina, si preberi razlago na hrvaški wikipediji.  ₪Zaplotnik  23:31, 3. december 2011 (CET)

54 tednov v letu[uredi | uredi kodo]

Zdravo!

Zanima me, katera leta imajo 54 tednov (prestopna leta, ki se jim 1. januar prične na nedeljo)? Se jih da izračunati (2100 ni prestopno, zato ne vem)?

Najlepša hvala za odgovor! -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:95.176.202.129 (pogovorprispevki) 18:01, 5. januar 2012‎.

V angleškem članku na to temo je seznam bližnjih. Povezava na vir sicer ne dela, tako da ne vem kako se izračuna, ampak kaže, da se to zgodi vsakih 28 let. Upam, da je pomagalo. — Yerpo Ha? 18:18, 5. januar 2012 (CET)

koti v rastlinah[uredi | uredi kodo]

Živjo!

Gre za to, da imajo rastline kompleksen sistem razvrstitve lisov, tako, da absorbirajo maksimalno količino svetlobe. Liste na steblu in v cvetu razporedijo tako, da je kot med posameznimi listi cca. 222.4922 (360/ф). Moje vprašanje se glasi: Kateri organi in kateri organeli sodelujejo pri nastanku in gradnji te osupljive in dovršene mehanike rastlin. Če zastavimo po domače, kako rastlina ve, koliko je 222 stopinj in kako ve kje mora postaviti list, da bo le ta na soncu in ne v senci drugih listov iste rastline?

Hvala za prepričljiv, strokoven in primeren odgovor

Abram™

Upam da bom uspel dovolj natančno razložit, je že nekaj časa minilo odkar sem poslušal rastlinsko fiziologijo na faksu... Razporeditev listov je določena precej mehanično - regulira jo predvsem rastlinski hormon avksin, ki stimulira diferenciacijo in povečevanje velikosti celic ter ga izločajo brsti v svojo okolico. Nasprotje od diferenciacije in povečevanja velikosti je hitro pomnoževanje nediferenciranih celic (=tvorba novih brstov), ki je "privzeta možnost". Če si predstavljaš taprvi listni brst od mlade rastlinice, on raste in z izločanjem avksina preprečuje (inhibira) pojav novih brstov. Na neki točki dovolj stran od njega pa koncentracija avksina že toliko pade, da ne more več inhibirati tamkajšnjih celic. Torej se pojavi nov brst, kjer se cel proces ponovi. Isti mehanizem je odgovoren za dejstvo, da postane živa meja gostejša če jo obrežeš (=ji odstraniš poganjke, ki so vir avksina).
Od "nastavitve" količine izločenega avksina in občutljivosti celic nanj je potem odvisno, kako daleč v višino in pod kakšnim kotom bo nastal nov brst (oboje regulirajo genetski dejavniki). Ker je uspešnost zbiranja svetlobe direktno odvisna od te razporeditve, se je tekom evolucijskega razvoja določene rastline odbrala najbolj optimalna "nastavitev". Razporeditev listov se med rastlinami sicer precej razlikuje in na bolj kompleksne razporeditve vpliva več dejavnikov, ne samo avksin. Nekaj več o tem piše v angleškem članku na to temo, glej tudi en:Auxin. — Yerpo Ha? 10:56, 10. januar 2012 (CET)

Prevod članka[uredi | uredi kodo]

Imam nekaj vprašanj: 1. Ali lahko nek članek (geslo), ki je že v wikipedii v recimo angleškem jeziku, prevedemo v slovenski članek in ga kot novega urejamo na slovenski Wikipedii? 2. Ali lahko isto naredim tudi v primeru, če je članek zaščiten (protected)? 3. Ali lahko zaščiten članek spreminjam in urejam? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Rstopar (pogovorprispevki) 10:02, 24. januar 2012‎.

Glej odgovor na Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč#Prevod članka. — Yerpo Ha? 11:45, 24. januar 2012 (CET)

Azteki[uredi | uredi kodo]

Dober dan! Zanimajo me podatki o Aztekih. Gledal sem na slovenski Wikipediji, pa je bilo zelo suhoparno. Angleško ne znam preveč dobro, zato tam ne bom veliko izvedel. Če mi kdo lahko tukaj kaj napišše oz. da link od kakšne strani...Pa o njihovih bogovih me tudi zanima, česar na slovenski Wikipediji ni. Za vse podatke sem vam hvaležen!

Lep Pozdrav, Matej

smrt[uredi | uredi kodo]

zanima me, kako nastopi smrt v primeru strela iz orožja


Lep pozdrav. Odvisno, kam je človek ustreljen. Če v glavo, nastopi smrt zaradi poškodbe možganovine (poškodba centrov, ki uravnavajo dihanje in bitje srca) ali žil. Če zadane veliko žilo, npr. aorto, lahko nastopi zaradi izkrvavitve. Toliko na kratko. Petra Rimska 09:42, 31. januar 2012 (CET)
Problem strelnih ran je, da je poškodba dosti večja, kot je premer projektila. Projektil ima veliko kinetično energijo. Ob stiku s tkivom jo začne oddajati in zato nastane t. i. pulzirajoča votlina, ki je 3-4 večja, kot je premer projektila. Ta naredi največjo škodo. Četudi projektil ne zadane direktno velike žile, jo poškoduje ta pulzirajoča votlina, čemur sledi izkrvavitev oz. letalna (smrtna) poškodba vitalnih struktur. Petra Rimska | pogovor 15:57, 21. marec 2012 (CET)
Nekaj popravkov in dopolnitev: Pulzirajoča votlina je lahko mnogo večja, tudi do 30x vrednosti originalnega premera projektila, odvisno predvsem od kinetične energije; večja škoda nastane pri kalibrih za puške (7,62 mm, 5,56 mm), čeprav se hitrost po pol do enega kilometra zmanjša na tisto od pištole. Bistvene so tudi zgradba in fizikalne lastnosti tkiv: tako so npr. možgani zelo občutljivi na delovanje pulzirajoče votline, prav tako jetra.--Archangel 16:47, 21. marec 2012 (CET)

Trombociti[uredi | uredi kodo]

sem krvodajalec in me zanima kako dolgo bi tekla kri iz igle za odvzem krvi če bi jo pustili v zili oz.ali bi se žila sama zaprla pred izkrvavitvijo z pomočjo trombocitov -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:109.182.75.94 (pogovorprispevki) 08:52, 9. februar 2012‎.

Pozdravljeni! Za tvorbo trombocitnega čepa je potrebnih več dejavnikov. Igla je izjemno gladka, narejena iz inertnega materiala in ima sorazmerno velik premer, zato je tudi pretok velik. Ko izgubljamo tekočino, se poviša srčni utrip, ker hoče uravnavati padec tlaka. Aktivira se simpatični živčni sistem (adrenalin), ki skrči tako arterije kot tudi vene. Ko se skrčijo vene (krvodajalcem se kri jemlje iz ven), to še pospeši pretok, saj so pred tem sorazmerno mlahave in kri bo tekla še hitreje.

V desetih minutah izreče cca 0,5 L krvi; imamo pa je 5 litrov. Ko je izgubimo več kot 2 litra, že lahko govorimo o izkrvavitvi. Za to bi potrebovali cca. 40 minut.

Mislim, da bi se žila težko zaprla samo s trombocitnim čepom, ker je premer žile prevelik. To bi pomenilo trombozo žile, kar tudi ne bi bilo dobro. Zaceliti se mora namreč poškodovana žilna stena, kar pa ni mogoče, dokler je v njej igla. Mislim, da je bolj verjetno, da bi se zamašila igla in bi se tako prenehal iztok. Vendar bi bil trombocitni čep za to premalo. Moral bi se narediti pravi strdek, za kar pa je potrebna aktivacija sistema za strjevanje krvi (koagulacije). Ta se začne, ko igla predre žilno steno.

Strdek začne nastajati v 15–20 sekundah, če je poškodba žilne stene obsežna in 1–2 minutah, če je poškodba majhna. Aktivacijske snovi iz poškodovane žilne stene, iz trombocitov in iz krvnih proteinov, ki se pritrjujejo na poškodovano žilno steno, povzročijo proces koagulacije.

V času 3–6 minut po poškodbi žile, če je odprtina majhna, je celotna rana zapolnjena s strdkom. V času 20 minut do 1 ure se strdek skrči, kar žilo dodatno zapre.

Vednar je nujno odstraniti iglo, če hočemo, da se to zgodi. Upam, da sem odgovorila prav. Petra Rimska | pogovor 09:49, 9. februar 2012 (CET)

Se strinjam, z iglo v žili bi se krvavitev bolj težko ustavila. Ena od funkcij strdka je, da povleče robove rane skupaj, česar mimo igle ne more, niti nima mesta za pritrditev. — Yerpo Ha? 09:59, 9. februar 2012 (CET)

Kaj pomeni biti tešč?[uredi | uredi kodo]

Pozdravljeni sprašujem kaj pomeni ko ti medicinska sestra naroči prite na kontrolo (teščen) -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:176.76.166.36 (pogovorprispevki).

Pozdravljeni, biti tešč pred kontrolo pomeni v splošnem to, da pred pregledom/kontrolo ne smete 12 ur zaužiti nobene hrane in pijače, razen vode.--Archangel 15:34, 1. marec 2012 (CET)

Akumulator[uredi | uredi kodo]

Mi lahko kdo pove kaj o akumulatorju?—-Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:92.37.37.159 (pogovorprispevki) 13. 3. 2012.

Seveda. Akumulator.— MZaplotnik prispevki 17:38, 13. marec 2012 (CET)

Shakespeare[uredi | uredi kodo]

Kje se je rodil William Shakespeare? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:109.182.117.110 (pogovorprispevki).

William_Shakespeare se je rodil v Stratford-upon-Avonu v Angliji. Petra Rimskaprispevki 10:01, 7. april 2012 (CEST)

Predlog[uredi | uredi kodo]

Prestavljeno Wikipedija:Pod lipoYerpo Ha? 15:33, 28. april 2012 (CEST)

Rotacijski elektromotor[uredi | uredi kodo]

Tu na Wikipediji ne najdem prav veliko podatkov o rotacijskem elektromotorju, ostalih strani pa tudi nisem veliko našel, ko sem iskal po Googlu. Torej, zanima me:

  • delovanje rotacijskih elektromotorjev
  • uporabo rotacijskih elektromotorjev
  • elektromotorji nekoč in danes

Hvala za odgovore! Matt

Z internetno literaturo o elektrotehniki v slovenščini je precej kriza, zato ti (poleg obiska v knjižnici) preostane gradivo v tujih jezikih. Dober začetek je geslo o rotacijskem motorju na angleški (en:Brushed DC electric motor) oz. nemški WP (de:Gleichstrommaschine). Srečno, MZaplotnik prispevki 19:59, 2. maj 2012 (CEST)

Talmud[uredi | uredi kodo]

Ali je Talmud preveden v slovenščino in kje se ga da brati ali celo kupiti?

Hvala za odgovor

Abram™

Za slovenščino nisem siguren da je, tudi COBISS nič ne najde. Kakšna slovenska judovska skupnost bi znala verjetno bolj točno odgovoriti, ali mogoče Uporabnik:Sweden, ki je pri nas pisal o judovskih temah. — Yerpo Ha? 12:42, 8. junij 2012 (CEST)
Mislim, da slovenski prevod ni nikjer izdan, vsaj leksikon Judovstvo iz l. 2001 ga ne omenja. V knjigah Od sakralnega k svetemu: pet novih talmudskih predavanj (COBISS) in Izreki očetov: talmudski traktat Pirke abot (COBISS) pa so gotovo tudi citati iz Talmuda. Tudi kakšen članek iz sicer krščanske revije Tretji dan ti utegne priti prav, recimo Deset zapovedi - prevod z razlago iz talmudskih, midraških in rabinskih virov / prevod Jurij Bizjak ; [uvod Gorazd Kocijančič]. Tretji dan: krščanska revija za duhovnost in kulturo ISSN: 1318-1238.- Letn. 23, št. 6 (feb. 1994), str. 18-19. Pod predmetno oznako Talmud najde cobiss tudi eno diplomsko ter eno magistrsko nalogov na FF LJ. Kar se spletnih virov tiče, takole na hitro sem zguglal kup odlomkov iz Talmuda v bosanščini, če ti bodo mogoče kaj v pomoč (objektivnost je vprašljiva, ker gre za islamistični forum). Lp, MZaplotnik prispevki 13:05, 8. junij 2012 (CEST)


Laktaza[uredi | uredi kodo]

Zanima me kdaj se začne v razvoju osebka proizvajati encim laktaza.

Hvala za odgovor

Abram™

Pozdravljeni.
Obstajata dve različni skupini encimov. Nekateri so prisotni vedno, drugi le takrat, ko jih potrebujemo. Laktaza je eden od teh. Gen za laktazo se začne izražati (to pomeni, da se začne prepisovanje DNK v RNK in nato v beljakovino-encim laktaza) takrat, ko telo zazna vnos laktoze. Časovno tega ne znam natančno opredeliti, mislim pa, da traja približno pol ure. --IrEnA 18:25, 10. junij 2012 (CEST)
Mislim, da sprašuje, od kakšne starosti dalje je človek sposoben proizvajati laktazo. — Yerpo Ha? 19:40, 10. junij 2012 (CEST)
Uf, dozorel novorojenec z dnevom rojstva, za nedonošenčke in prezgodaj rojene otroke pa ne vem. Vprašanje je drugače le hipotetično, saj otrok v maternici ne uživa mleka. Kdaj dozori encimski sistem laktaze, ne vem, bom preverila po učbenikih. --IrEnA 09:32, 12. junij 2012 (CEST)
Zaznavna je že v osmem tednu, nato se polagoma povečuje do roka poroda, hitreje proti koncu nosečnosti.[1] --Eleassar pogovor 11:27, 13. junij 2012 (CEST)

gravitacija[uredi | uredi kodo]

Živio! Zanima me nekaj, kar nikjer ne najdem. Zemlja deluje kot magnet in privlači stvari k sebi (gravitacija). Zakaj privljači ljudi, kamenje..., oziroma katero snov vsebujemo, da nas sili na tla. Hvala za morebitne odgovore! -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Tomaz.jesovnik (pogovorprispevki) 18:11, 19. junij 2012‎.

Sila težnosti je drugačen tip sile kot magnetna sila. Deluje na vsako maso. Z drugimi besedami, vse snovi, ki jih vsebuješ, povzročajo da te sili na tla. Z nasprotno enako silo tudi ti privlačiš Zemljo, ampak to zaradi razlike v masi tako malo vpliva na Zemljo da se sploh ne da izmerit. — Yerpo Ha? 19:16, 19. junij 2012 (CEST)

Svečeniki sv. Pavla[uredi | uredi kodo]

prestavljeno iz Pogovor o Wikipediji:Izbrani članki

Vir mi pravi, da so bili Svečeniki sv. Pavla ustanovljeni 1899 na Kozini, ali lahko kdo to potrdi ali ovrže? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Alenka.skapin (pogovorprispevki) 13:50, 23. julij 2012‎.

Pozdravljena. Glede na internetna vira - Zbor svečenikov svetega Pavla je stanovsko društvo goriških /slovenskih/ rimskokatoliških duhovnikov, ki je bilo ustanovljeno 8. januarja 1920 v Sežani z namenom zavzemanja za narodne pravice slovenske manjšine v Italiji in 8. januarja 1920 je bilo nato v Sežani ustanovljen Zbor svečenikov sv. Pavla (ZSSP) sem šla iskat v knjige
»Duhovniki so bili od 1920 združeni v Zbor svečenikov sv. Pavla, ki je dejansko bdel nad vsem življenjem Primorcev.« (Stane Granda (2008). Mala zgodovina Slovenije. str. 266. )
Torej, ustanovljeni so bili leta 1920 v Sežani. --IrEnA 16:24, 23. julij 2012 (CEST)

Franc Posek[uredi | uredi kodo]

vam je poznana družina Franca Poseka, in če kdo ve kaj o njej....45 let sem namreč živel v gradu , katerega lastniki so bili pred vojno,hvala. Grad se imenuje Pogled(Mlače)LOČE nekdaj pri Poljčanah,

pravna varnost[uredi | uredi kodo]

-Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Damjanp (pogovorprispevki) 16:56, 25. avgust 2012‎.

In vprašanje je... ? — Yerpo Ha? 18:50, 25. avgust 2012 (CEST)

Tetoviranje in piercing[uredi | uredi kodo]

Mene zanima, zakaj je piercing preusmerjen na tetoviranje, saj gre za dve različni stvari (v ang. tattoo in piercing)? Lep pozdrav, Schjora (pogovor) 13:55, 21. oktober 2012 (CEST)

Sir[uredi | uredi kodo]

Prestavljeno iz Pogovor:Sir

lep mozdrav.

ALI kdo ve koliko kg sira pridelamo v sloveniji na leto. -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:92.53.147.142 (pogovorprispevki) 12:24, 2. november 2012‎.

Statistični urad pravi, da smo ga v mlekarnah leta 2011 pridelali 18.657 ton. — Yerpo Ha? 12:33, 2. november 2012 (CET)

Tetoviranje in piercing[uredi | uredi kodo]

Tetoviranje in piercing[uredi | uredi kodo]

Mene zanima, zakaj je piercing preusmerjen na tetoviranje, saj gre za dve različni stvari (v ang. tattoo in piercing)? Lep pozdrav, Schjora (pogovor) 18:11, 16. november 2012 (CET)

Če vidiš, da je kaj narobe, kar mirno popravi.--IrEnA 09:31, 17. november 2012 (CET)

Irena Avbelj[uredi | uredi kodo]

Tehnično/vsebinsko vprašanje prestavljeno na Pogovor:Irena Avbelj.Yerpo Ha? 08:46, 29. november 2012 (CET)

Zvečer[uredi | uredi kodo]

Od katere ure naprej v dnevu se lahko uporabi izraz zvečer? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Mojstermh (pogovorprispevki) 17:30, 6. december 2012‎.

Mislim, da ni točno določene ure. — Yerpo Ha? 18:15, 6. december 2012 (CET)

Ura ni določena, zanesljivo pa takrat, ko se začne mrak oz. ko se Sonce skrije za obzorje.

Html[uredi | uredi kodo]

Kaj je Html? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Mojstermh (pogovorprispevki) 17:34, 6. december 2012‎.

Tisto, kar opisuje članek HTML. — Yerpo Ha? 18:15, 6. december 2012 (CET)

sedem[uredi | uredi kodo]

Ali obstaja kultura, ki uporablja število sedem (7) za osnovo številskega ali merskega sistema? Z enakim zanimanjem bom bil sprejel informacijo o izvoru sedemdnevnega tedna. Abram™

Kolikor vem nobena taka kultura ne obstaja. Uporaba desetiškega sistema temelji na tem, da imamo deset prstov, kar je skupno vsem ljudem. O izvoru sedemdnevnega tedna je nekaj informacij v članku en:Seven-day week v angleški Wikipediji. — Yerpo Ha? 08:17, 21. januar 2013 (CET)

Area striata[uredi | uredi kodo]

Kako se v slovenscini rece temu delu primarnega vizualnega korteksa? Nemsko: Streifenfeld, anglesko: striate cortex. Ima stritata tako kot lateral (stranski) v latinscini kaksen poseben (lokacijski) pomen? lp, --Miha 17:44, 4. februar 2013 (CET)

V slovenščini se area striata imenuje striatna skorja. Iskanje po latinskih slovarjih mi ne da rešitve, na pamet pa je ne vem.--Irena 18:06, 4. februar 2013 (CET)
Hvala. Anglesko-angleski pravi, da je striate iz latinscine in se uporablja nanalogno kot furrow, torej brazdasto/gubicasto. --Miha 18:11, 4. februar 2013 (CET)

Smiselnost članka[uredi | uredi kodo]

Ker rada rešujem križanke, sem si za svojo uporabo naredila seznam rek (po abecednem redu) s tremi črkami. Rada bi vaše mnenje, ali je smiselno ustvariti nov članek z naslovom: SEZNAM REK S TREMI ČRKAMI?--Nelly Kralj (pogovor) 15:48, 13. marec 2013 (CET)

Moje mnenje je, da število črk v imenu ni ravno enciklopedičen kriterij za delanje seznamov. Bi pa spadal mogoče tak seznam v Wikislovar. — Yerpo Ha? 18:12, 13. marec 2013 (CET)

Pogovor:Ljubljanski potniški promet[uredi | uredi kodo]

Please visit Pogovor:Ljubljanski potniški promet and give me soon an answer! Thanks.

Bitte Pogovor:Ljubljanski potniški promet anschauen, und möglichst bald antworten! Danke. --178.115.251.228 21:46, 15. marec 2013 (CET)

vprašanje o sivki[uredi | uredi kodo]

Kaj so sivkine posebnosti? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:188.230.250.99 (pogovorprispevki) 21:15, 12. april 2013‎.

Mogoče bi pomagalo branje članka Sivka? — Yerpo Ha? 21:18, 12. april 2013 (CEST)

Predloga za vrtove[uredi | uredi kodo]

Rada bi napisala nekaj člankov o slovenskih vrtovih, pa ugotavljam, da manjka predloga v slovenščini za vrtove. Ali je možno prenesti predlogo iz angleške verzije (glej npr. Kew gardens), ali jo mora nekdo ustvariti pri nas? --Nadaja (pogovor) 15:33, 17. april 2013 (CEST)

Če si še neizkušena v izdelavi predlog je najbolje, da jo naprej ustvariš v svojem peskovniku (Uporabnik:Nadaja/peskovnik) in prosiš nekoga za pregled (lahko tudi mene). Osnovo lahko preneseš iz angleške wikipedije. --Pinky sl (pogovor) 08:59, 18. april 2013 (CEST)
Hvala za odgovor. Sem že poskusila prenesti angleško predlogo in jo narediti v slovenščini, pa ne gre. Mentorica mi je na tečaju rekla, da predloge ustvarijo administratorji. Če jo lahko sama ustvarim, prosim za natančna navodila. Hvala.--Nadaja (pogovor) 21:36, 19. april 2013 (CEST)
Tudi predloge lahko ustvarja vsak, je pa res malo bolj komplicirano, tako da se večina uporabnikov tega ne loteva. Treba je skopirati kodo angleške predloge in posloveniti izpis - koda je tukaj, spada na naslov tipa Predloga:Infopolje Park. Težji del je prevesti izpis, ne pa imen parametrov samih (da je možno kopirati infopolja iz angleških člankov), ampak pri tem bomo že pomagali. Več o delovanju predlog je na Wikipedija:Predloga. — Yerpo Ha? 22:44, 19. april 2013 (CEST)
Sem poskusila v peskovniku, kar predlagate. Pa sploh nič ne nastane. To je pretrd oreh za začetnika. Ali bi mi prosim kdo od administratorjev naredil to predlogo?--Nadaja (pogovor) 15:45, 24. april 2013 (CEST)
Botanični vrt v Ljubljani
Tip botanični vrt
Lokacija Ljubljana
Predloga že deluje - v peskovniku je samo koda, treba jo je še "priklicati" iz članka in jo "nahraniti" z ustreznimi vrednostmi parametrov. Na naslovu, kot je zdaj, bi s spodnjo kodo dobili okvirček na desni:
{{Uporabnik:Nadaja/peskovnik
|name = Botanični vrt v Ljubljani
|type = [[botanični vrt]]
|lokacija = [[Ljubljana]]
}}
Žal sem šele zdaj opazil, da je zadeva še za stopnjo bolj zapletena, saj za polno delovanje rabi tudi druge predloge, ki jih pri nas (še) nimamo. Se bom poigral v naslednjih dneh in jo poskusil postaviti kot je treba (razen če me Pinky ne prehiti). — Yerpo Ha? 13:10, 25. april 2013 (CEST)

Yerpo, mislim da nimaš možnosti, če greva tekmovat v ustvarjanju predlog. Bom jaz tole prevzela. --Pinky sl (pogovor) 13:46, 25. april 2013 (CEST)

Super, najlepša hvala. Sem že naredila za Botanični vrt v Ljubljani. --Nadaja (pogovor) 21:02, 27. april 2013 (CEST)

Študentski list[uredi | uredi kodo]

Pozdravljeni ! Potrebujem naslov študentovskega lista ki je izhajal od leta 1933 do 1936. dve besedi. HVALA ZA POMOČ LP SILVANA

Šolski center Velenje[uredi | uredi kodo]

Vprašanje prestavljeno Wikipedija:Pod lipo#ŠC Velenje

Josif ali Josip[uredi | uredi kodo]

Zanima me, zakaj se je odločilo, da se ruske Jožefe (Josif) preimenuje v Josipe? Npr. Brodski. Mislim, da bi bilo pomensko bolje ostati pri izvirniku. Moško ime Josip se po 1. svetovni vojni v slovenskem okolju bolj navezuje na dežele nekdanje Jugoslavije. Ali je treba potem tudi vse ruske Mihaile spremeniti v Mihaele?

Nacionalna ali državna klicna koda[uredi | uredi kodo]

Mislim, da bi bilo primerneje napisati "državna klicna koda" kot "nacionalna". Je namreč značilnost države in ne nacije. Če bi bila značilnost nacije, bi tržaškega Slovenca morali klicati s kodo 386, a ga ne.

Ljubljana-Polje ali Ljubljana Polje[uredi | uredi kodo]

Kaj je slovnično pravilno: Ljubljana-Polje ali Ljubljana Polje? --KungFuBeta 20:24, 16. oktober 2013 (CEST)

Sorry for post in (bad) English[uredi | uredi kodo]

Hi all. I'm Sturm, from the Portuguese Wikipedia and I came here just to ask for somebody interested in create an article about a Slovenian painter called Franciscus Pavlovic (1892-1981) (Google Translator) that came to Brazil in the early XX century. He was born in Postojna. Perhaps you may find some Slovenian reliable sources that I can't. Best wishes from Brazil, Sturm (pogovor) 04:16, 25. November 2013 (CET)

Hi, thanks for the message. There's not a lot of reliable sources that I can find on the web, but perhaps you can find something better if you use his original name Franc Pavlovič. There's a personal page by somebody from his village (Palčje), if nothing else, we can ask him by e-mail where he got the data from. — Yerpo Ha? 07:36, 25. November 2013 (CET)
Thank you a lot, Yerpo! Do you think that Franc Pavlovič has encyclopedic value in the Slovenian Wikipedia context? Are you able to create the article here in the Wikipedia.sl? I think it could be a nice way to share our efforts on the Pavlovic's biography. Regards, Sturm (pogovor) 19:23, 25. november 2013 (CET)
He definitely looks like a notable person, but I'm afraid the personal page you quoted on :ptwiki isn't considered a very good source here. I'll try to find something better, if not, the Folha da Região reference is ok for a start. — Yerpo Ha? 21:14, 25. november 2013 (CET)

I created a short stub at Franc Pavlovič, maybe somebody else will find time to expand it. — Yerpo Ha? 22:38, 25. november 2013 (CET)

kaj pomeni kratica CET[uredi | uredi kodo]

Verjetno misliš na kratico za Srednje evropski čas. --Rude (pogovor) 12:58, 9. december 2013 (CET)

Članek o tem imamo celo pri nas - Srednjeevropski čas. CET je drugače kratica za angleški izraz, "Central European Time". — Yerpo Ha? 15:54, 9. december 2013 (CET)

Etimologija besed[uredi | uredi kodo]

Prestavljeno izpod lipe (to urejanje).Yerpo Ha? 07:42, 19. december 2013 (CET)

Prosim lepo, če ima kdo Etimološki slovar slovenskega jezika Franceta Bezlaja. Zanimajo me etimologije besed hrepeneti, jokati, še, kot in besede ve. Hvala vnaprej ! 5.43.160.128 15:50, 18. december 2013 (CET)

Orakelj[uredi | uredi kodo]

Kaj je pomeni beseda orakelj ? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:188.196.29.252 (pogovorprispevki) 18:13, 11. februar 2014‎.

Če vpišeš besedo "orakelj" v iskalnik, boš dobil(a) odgovor. — Yerpo Ha? 19:01, 11. februar 2014 (CET)

Kje je sredisce Slovenije[uredi | uredi kodo]

-Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:188.196.105.129 (pogovorprispevki) 05:45, 16. april 2014‎.

Misliš geometrično? Glej članek Geometrično središče Slovenije. — Yerpo Ha? 06:52, 16. april 2014 (CEST)