Veliki komet iz leta 1744

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
C/1743 X1
Komet Chéseaux
Repi kometa C/1743 X1, Velikega kometa iz leta 1744, ki se raztezajo daleč nad obzorjem pred vzhodom Sonca 9. marca 1744
Odkritje
Odkritelj: Jan de Munck, Dirk Klinkenberg, Jean-Philippe de Chéseaux
Odkrit dne: 29. november 1743
Druge oznake: 1744
Comet de Chéseaux
Značilnosti tiraA
Prisončje: 0,222209 AU
Izsrednost: 1,0
Naklon tira: 47,1378°


Véliki komet iz leta 1744 (uradna oznaka je C/1743 X1, znan je tudi kot Komet Chéseaux ali Komet Klinkenberg-Chéseaux ali Komet Klinkenberg) je komet, ki sta ga neodvisno odkrila Jan de Munck proti koncu novembra 1743 in v decembru istega leta še Dirk Klinkenberg, štirinajst dni pozneje pa še Jean-Philippe de Chéseaux.

V letu 1744 je postal viden tudi s prostim očesom. Kazal je nenavadne pojeve na nebu. Njegova absolutna magnituda z vrednostjo 0,5 je bila šesta največja v znani zgodovini [1]. Navidezna magnituda je dosegla vrednost -7, kar ga uvršča med Velike komete. Komet je znan po tem, da je razvil šest repov po prehodu prisončja.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Komet je prvi odkril 29. novembra 1743 astronom Jan de Munck v nizozemskem mestu Middelburg [2]. Neodvisno od njega sta ga opazovala še Dirk Klinkenberg v mestu Haarlem na Nizozemskem in Jean-Philippe de Chéseaux (1718 – 1751) na observatoriju v mestu Lausanne v Švici. Chéseaux ga je opisal kot zvezdo s tretjo magnitudo, ne omenja pa repa. Koma je bila pa velika 5 kotnih minut.

Komet je pridobival na svetlosti, ko se je približeval prisončju. 18. februarja 1744 je bil svetel kot Venera (navidezna magnituda -4,6), kazal pa je dva repa.

V prisončju[uredi | uredi kodo]

Komet je dosegel prisončje 1. marca 1744, ki je bil 0,22 a.e. od Sonca. V tem času se ga je dalo opazovati tudi podnevi s prostim očesom [3]. Ko se je pričel oddaljevati prisončju, je razvil nenavaden rep, ki se je raztezal nad obzorjem, jedro kometa pa je bilo nevidno zaradi jutranje svetlobe. V začetku marca 1744 je Chéseaux poročal, da je pri kometu opazil nanavaden pojav. Komet je kazal pahljačo šestih repov, ki so se raztezali nad obzorjem [3]. Nastanek takšnega večkratnega repa je bil velika uganka za astronome precej časa. Predvidevali so, da je komet imel na površini več aktivnih izvorov, ki so bili občasno izpostavljeni Soncu, ko se je jedro kometa vrtelo [4]. Predvidevali, da so podobni nenavadni pojavi oblike repa (brazde v repu) bili opaženi tudi pri drugih kometih (n. pr. Komet West, Komet McNaught)

Ostala opazovanja[uredi | uredi kodo]

Zadnji, ki je opazoval komet, je bil Chéseaux. Komet je ostal videl za opazovalce na južni polobli. Po 22. aprilu 1744 pa kometa niso več videli.

Komet so opazili tudi na Kitajskem

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kidger, M. Comet Hale-Bopp Light Curve, NASA Jet Propulsion Laboratory, accessed 17-11-08
  2. ^ De Munck, J., Sterrekundige Waarneemingen op de Comeet of Staart-Sterre; Sedert den 29 November des Jaars 1743. tot op den 1 Maart van den Jaare 1744, Amsterdam/Middelburg: Isaak Tirion/Hendrik van Hoekke, 1744.
  3. ^ 3,0 3,1 Kronk, p.410
  4. ^ Kronk, p.411

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]