Veliki komet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom. Običajno so kometi te vrste tako svetli in nenavadni, da ga opazijo tudi naključni opazovalci neba brez uporabe daljnogledov.

Uradne definicije za Veliki komet ni. Izraz »Veliki« je nastal v preteklosti za nanavadne pojave kometov. Običajno se izraz uporablja za komete, ki jih opazi tudi slučajni opazovalec neba, ki kometov ne išče. Veliki kometi so zelo redki. Označujemo jih kar z oznako »Veliki komet iz leta ….« (lahko tudi kot »Veliki komet ….«), kjer navedemo še leto v katerem je postal izredno svetel.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Večine kometov ne vidimo s prostim očesom. Običajno preletijo notranji del Osončja, ne da bi jih kdorkoli opazil, razen poklicnih astronomov. Včasih pa komet postane tako svetel, da je svetlejši od najsvetlejših zvezd. To se zgodi takrat, ko ima komet zelo aktivno jedro in se približa Soncu ali pa je v bližini Zemlje. Od znanih kometov iz zadnjih let se Komet Hale-Bopp sicer Soncu ni močno približal, imel pa je tudi zelo veliko in aktivno jedro, pa je bil kljub temu zelo dobro viden. Komet Hyakutake je bil tudi zelo svetel, ker se je gibal blizu Zemlje.

Jedra kometov se močno razlikujejo med seboj po velikosti. Ko se približajo Soncu, se velike količine plinov in prahu dvignejo s kometove površine zaradi segrevanja. Največ vplivata na svetlost kometa velikost in aktivnost jedra. Po večkratni vrnitvi kometa v notranji del Osončja se na jedru izčrpa količina hlapljivih snovi in komet ni več tako svetel.

Svetlost poljubnega telesa se manjša z obratno vrednostjo kvadrata oddaljenosti od Sonca. To ne velja za komete. Svetlost se v grobem spreminja kot tretja potenca obratne vrednosti oddaljenosti od Sonca. To pomeni, da je pri dvakrat manjši oddaljenosti svetlost osemkrat večja. Večina kometov ima oddaljenost prisončja zunaj Zemljine tirnice. Vsak komet, ki pa pride na razdaljo 0,5 a.e. od Sonca, ima možnost, da postane Veliki komet.

Da postane komet Veliki komet, se mora gibati tudi blizu Zemlje. Halleyjev komet se je leta 1986 sicer gibal blizu Zemlje, vendar ni vzbujal posebne pozornosti.

Seznam velikih kometov[uredi | uredi kodo]

V naslednjem pregledu so navedeni znani Veliki kometi:

Veliki kometi od pradavnine do 12. stoletja[uredi | uredi kodo]

Veliki kometi 12. stoletja[uredi | uredi kodo]

Veliki kometi 13. stoletja[uredi | uredi kodo]

Veliki kometi 14. stoletja[uredi | uredi kodo]

V tem stoletju niso poročali o kakšnem kometu, ki bi ga lahko uvrstili med Velike komete.

Veliki kometi 15. stoletja[uredi | uredi kodo]

Veliki kometi 16. stoletja[uredi | uredi kodo]

Veliki kometi 17. stoletja[uredi | uredi kodo]

Veliki kometi 18. stoletja[uredi | uredi kodo]

Veliki kometi 19. stoletja[uredi | uredi kodo]

Veliki kometi 20. stoletja[uredi | uredi kodo]

Veliki kometi 21. stoletja[uredi | uredi kodo]

Don Yeomans navaja 82 Velikih kometov od leta 373 pr. n. št. do leta 1996[2][3], kar je približno štirje v stoletju.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Cp. John T. Ramsey & A. Lewis Licht, The Comet of 44 B.C. and Caesar's Funeral Games, Atlanta, 1997, ISBN 0-788-50273-5.
  2. ^ Veliki kometi v zgodovini
  3. ^ Veliki kometi

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]