Middelburg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Middelburg
Mestna hiša Middelburg
Zastava Middelburg
Zastava
Grb Middelburg
Grb
Prikaz položaja Middelburga na mapi občin Zeelandiji
Lokacija v Zeelandiji
Middelburg se nahaja v Nizozemska
Middelburg
Middelburg
Location within the Netherlands
Middelburg se nahaja v Evropa
Middelburg
Middelburg
Location within Europe
51°29′59″N 3°36′49″E / 51.49972°N 3.61361°E / 51.49972; 3.61361Koordinati: 51°29′59″N 3°36′49″E / 51.49972°N 3.61361°E / 51.49972; 3.61361
DržavaNizozemska
ProvincaZeeland
Mestna hišaMestna hiša Middelburg
Upravljanje
 • TeloObčinski svet
 • ŽupanHarald Bergmann (VVD)
Površina
 • Skupno53,04 km2
 • Kopno48,54 km2
 • Voda4,5 km2
Nadm. višina3 m
Prebivalstvo
 (maj 2014)[4]
 • Skupno47.658
 • Gostota982 preb./km2
DemonimMiddelburger
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
4330–4341
Omrežna skupina0118
Spletna stran[www.middelburg.nl www.middelburg.nl]

Middelburg ( nizozemsko: [ˈmɪdəlbʏr(ə)x] (poslušaj)) je mesto in občina na jugozahodu Nizozemske, ki je glavno mesto province Zeeland. Nahaja se na osrednjem polotoku province Zeeland, Midden-Zeeland (sestavljen iz nekdanjih otokov Walcheren, Noord-Beveland in Zuid-Beveland), ima približno 48.000 prebivalcev. Mesto leži zračne črte približno 75 km jugozahodno od Rotterdama, 60 km severozahodno od Antwerpna in 40 km severovzhodno od Brugesa.

Kar zadeva tehnologijo, je Middelburg igral vlogo v znanstveni revoluciji v zgodnjem modernem obdobju. Mesto je bilo zgodovinsko središče izdelovanja leč v zlati dobi nizozemske znanosti in tehnologije. Izum mikroskopa in teleskopa se pogosto pripisuje izdelovalcem očal iz Middelburga (vključno z Zachariasom Janssenom in Hansom Lippersheyem ) v poznem 16. in zgodnjem 17. stoletju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Middelburg leta 1652
Mestna hiša v Middelburgu okoli leta 1910

Mesto Middelburg verjetno sega v pozno 8. ali zgodnje 9. stoletje. Prva omemba Middelburga je bila kot eno od treh utrjenih mest ( borgov ), postavljenih na Walcherenu (takrat otoku) za zaščito pred vpadi Vikingov. Leta 844 je bil na tem mestu zgrajen samostan, ki je ostal aktivna katoliška ustanova do reformacije. Temelji za »veličastno in slikovito« glavno cerkev Middelburga so bili prvič postavljeni v 10. stoletju; dodatna gradnja se je nadaljevala skozi srednji vek.

Leta 1217 je Middelburg dobil mestne pravice. V srednjem veku je postal pomembno trgovsko središče v trgovini med Anglijo in vzpenjajočimi se mesti Flandrije, kar je komentiral Geoffrey Chaucer v Canterburyjskih zgodbah. Mesto je v 13. in 14. stoletju še naprej pridobivalo na moči in ugledu.

Od leta 1559 do 1603 je bil Middelburg škofovski sedež katoliške škofije, ki je pokrivala celotno Zelandijo. V osemdesetletni vojni so španske sile med dolgim obleganjem (1572–1574) zavzele Middelburg. Severne province prvotnih nizkih dežel so se osamosvojile od nekdanjih španskih habsburških vladarjev in oblikovale Nizozemsko, protestantsko državo. Kasneje, v 17. stoletju (nizozemska zlata doba), je Middelburg po holandski metropoli Amsterdamu postal najpomembnejše središče nizozemske vzhodnoindijske družbe (VOC) v Republiki sedmih Združenih Nizkih dežel. Kot tak je imel Middelburg tudi pomembno vlogo v trgovini s sužnji v 17. stoletju. 

Samuel Ben Israel, sin Menasseha Ben Israela, je pokopan v Middelburgu na sefardskem grobišču, ki se nahaja na 'Jodengang' zunaj mestnega obzidja. Menasseh Ben Israel se je s Cromwellom pogajal o odprtju Anglije in njenih kolonij Judom. Middelburg ima tudi aškenaško grobišče, ki se nahaja na Walensingelu znotraj mestnega obzidja. Leta 1994 je bila sinagoga obnovljena, saj je bila med drugo svetovno vojno delno uničena. Ta sinagoga je bila tretja sinagoga, zgrajena na Nizozemskem v zlati dobi. V avli železniške postaje je spominska plošča zelandskim Judom, ki so svojo pot v taborišča smrti začeli z železniške postaje Middelburg.

Topografski zemljevid Middelburga iz septembra 2014

Približno tretjino starega mestnega jedra so v zgodnjih fazah druge svetovne vojne, 17. maja 1940, opustošile bombe in požar. Še vedno ni gotovo, ali so bili odgovorni nemški bombniki ali francosko topništvo.[5] Mesto so zavzele in osvobodile britanske enote med operacijo Infatuate 6. novembra 1944.[6] Po vojni je bil porušeni del starega mestnega jedra v največji možni meri ponovno zgrajen in obnovljen po predvojnem vzorcu. Mestni arhiv pa je bil med nemškim bombardiranjem sežgan.

Sodobni Middelburg je ohranil in pridobil velik del svojega zgodovinskega in slikovitega značaja. Ob kanalih stojijo razkošne trgovske hiše in skladišča iz 17. in 18. stoletja, ki so podobne slogu v mestih, kot je Amsterdam. Stari mestni jarki so še vedno tam, prav tako dvoja mestna vrata, Koepoort Gate in Varkenspoort Gate. Del jarka in obrambnih del iz 18. stoletja pa je bil v 19. stoletju porušen, da bi naredili prostor za komercialni kanal, ki prečka Walcheren od Vlissingena do Veereja. Srednjeveška opatija je še danes v uporabi kot muzej in kot sedež deželne vlade.

Pomembni domačini[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko prebivalstvo
Leto Preb.  ±%  
1398 6.300—    
1576 7.000+11.1%
1600 20.000+185.7%
1675 27.000+35.0%
1739 25.000−7.4%
1795 17.687−29.3%

Ambrosius Bosschaert starejši (1573–1621) je bil slikar tihožitij nizozemske zlate dobe, ki je večino svojega življenja delal v Middelburgu. Imel je tri sinove, Johannesa Bosschaerta (1606/08– 1628/29), Ambrosiusa Bosschaerta II . (1609–1645) in Abrahama Bosschaerta mlajšega (1612–1643), ki so bili nizozemski slikarji zlate dobe.

Slikar Pieter Gaal (1769–1819) se je rodil, naselil in umrl tukaj, potem ko je potoval po Evropi, da bi slikal.

Drugi znani meščan Middelburga je bil admiral in raziskovalec Jacob Roggeveen, ki se je v mestu rodil leta 1659 in tam umrl leta 1729. Roggeveen je na velikonočno nedeljo, 6. aprila 1722, odkril Velikonočni otok (Rapa Nui) v južnem Tihem oceanu. Nadaljnja odkritja na istem potovanju so vključevala otoke skupine Tuamotu, ki so zdaj del Francoske Polinezije.

Tu se je leta 1723 rodila znanstvenica in pesnica Petronella Johanna de Timmerman. Leta 1774 je bila sprejeta za častno članico akademije Kunstliefde Spaart Geen Vlijt. Akademiji je predstavila tudi pesmi, prevedene iz francoskih dram. Umrla je v Utrechtu leta 1786.

Suzanna Nannette Sablairolles, 1847
Pieter Cornelis Boutens, 1905

Umetnosti[uredi | uredi kodo]

  • Hortensia del Prado (? - 1627) nizozemska hortikulturistka in plemkinja
  • Adrianus Valerius (ok. 1575 – 1625) nizozemski pesnik in skladatelj
  • Jacob van Geel (okrog 1585 – 1648) nizozemski slikar zlate dobe.
  • Christoffel van den Berghe (ok. 1590 – ok. 1645) nizozemski slikar krajin zlate dobe
  • Balthasar van der Ast (1593/94 – 1657) nizozemski slikar zlate dobe
  • Pieter de Putter (pribl. 1600 – 1659) nizozemski slikar tihožitij
  • Daniël de Blieck (okrog 1610 – 1673) nizozemski slikar, risar in arhitekt iz zlate dobe
  • Philips Angel I (1616–1683) nizozemski slikar tihožitij
  • Ariana Nozeman (1626/1628 – 1661) prva igralka na Nizozemskem
  • Pieter Borsseler (ok.1633 – ok.1687) nizozemski portretni slikar, ugleden v Angliji
  • Pieter Bustijn (1649–1729) skladatelj, organist, čembalist in karijonist
  • Adriaen Coorte (ok. 1665 – ok. 1707) nizozemski slikar tihožitij zlate dobe
  • Barend Cornelis Koekkoek (1803–1862), nizozemski krajinski umetnik in litograf
  • Suzanna Sablairolles (1829–1867) nizozemska gledališka igralka
  • Anna Adelaïde Abrahams (1849–1930), nizozemska slikarka tihožitij
  • Henri Eduard Beunke (1851–1925) nizozemski pisatelj, znan po svojem literarnem regionalističnem delu
  • Herman Johannes van der Weele (1852–1930) nizozemski slikar 2. haaške šole
  • Pieter Cornelis Boutens (1870–1943) nizozemski pesnik, klasik in mistik
  • Joost Baljeu (1925–1991) nizozemski slikar, kipar in pisatelj
  • Paul van der Feen (rojen 1978), nizozemski saksofonist
  • Carolyn Lilipaly (rojena 1969), nizozemska voditeljica poročil in igralka [7]
  • Stefan de Vries (rojen 1970), nizozemski pisatelj in novinar [8]
Balthasar Gerbier, 1662
Harald Bergmann, 2010

Galerija[uredi | uredi kodo]

Promet[uredi | uredi kodo]

Železniška postaja Middelburg .

Middelburg ima železniško postajo z medkrajevnimi povezavami z vlakom do Vlissingena, Goesa, Roosendaala, Rotterdama, Haaga, Leidna, Haarlema in Amsterdama . Vsako uro vozijo štirje vlaki v obe smeri. [9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Collegeleden« [Members of the board] (v nizozemščini). Gemeente Middelburg. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. avgusta 2017. Pridobljeno 4. decembra 2013.
  2. »Kerncijfers wijken en buurten« [Key figures for neighbourhoods]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 2. julij 2013. Pridobljeno 12. marca 2014.
  3. »Postcodetool for 4331BK«. Actueel Hoogtebestand Nederland (v nizozemščini). Het Waterschapshuis. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2013. Pridobljeno 4. decembra 2013.
  4. »Bevolkingsontwikkeling; regio per maand« [Population growth; regions per month]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno 24. julija 2014.
  5. »Middelburg«. War over Holland. Pridobljeno 30. aprila 2016.
  6. J.N. Houterman, Buffaloes bevrijden Middelburg, 6 november 1944 (Middelburg : Gemeente Middelburg, 1990)
  7. IMDb Database retrieved 30 November 2019
  8. IMDb Database retrieved 30 November 2019
  9. »NS Nieuwsarchief«. nieuws.ns via ns.nl (in Dutch). ns.nl. Pridobljeno 3. februarja 2022.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Lourens, Piet; Lucassen, Jan (1997). Inwonertallen van Nederlandse steden ca. 1300–1800. Amsterdam: NEHA. ISBN 9057420082.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]