Vekoslav Korošec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vekoslav Korošec
Rojstvo6. februar 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Zagorje ob Savi
Smrt1992
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicelektroinženir

Vekoslav Korošec, slovenski inženir elektrotehnike, * 6. februar 1914, Zagorje ob Savi, † 1992.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Korošec je leta 1940 diplomiral na elektrotehničnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete. Prvo službo je dobil v premogovniku Senovo, leta 1941 in 1942 je bil v nemškem vojnem ujetništvu, od 1944 dalje pa je sodeloval v NOB. ing. Korošec je leta 1972 prejel plaketo jugoslovanskega komiteja Mednarodne konference za velika električna omrežja ter 1982 Vidmarjevo plaketo, ki jo podeljuje Elektroinštitut Milana Vidmarja.

Delo[uredi | uredi kodo]

Ing. Korošec je po vojni služboval na vodilnih mestih v elektrogospodarstvu ter bil od 1964 do 1981 direktor Elektoinštituta Milan Vidmar v Ljubljani. Od leta 1964 do 1977 je bil član Evropske zveze za proizvodnjo in transport električne energije. Zaslužen je za popolno elektrifikacijo Slovenije, za povezavo njenega omrežja v elektroenergetski sistem Jugoslavije ter vključitev prek daljnovodov Südel v srednjeevropsko električno omrežje ter za razširitev Elektroinštituta Milan Vidmar in njegove dejavnosti. Napisal je preko 50 strokovnih člankov objavljenih tako v domačih kot tujih strokovnih revijah.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.