Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah
4sl Cerkev Marije Pomočnice na Reki okno
 | Ta uporabniška stran je za krajši čas rezervirana, saj stran namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
| Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah | |
|---|---|
| Država | Hrvaška |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Marija Pomočnica |
| Stranski oltarji | 4 |
| Zgodovina | |
| Prejšnja imena | Tempio di Maria Ausiliatrice a Fiume |
| Blagoslovljena | 21. november 1934 škof Antonio Santin |
| Posvečena | 6. junij 1942 škof U. Comozzo |
| Dogodki | Blagoslov temeljnega kamna 25. junij 1933 pokrita avgusta 1934 7 zvonov blagoslovljenih 14. oktobra 1934 Blagoslovitev cerkve 21. november 1934 škof Antonio Santin urejen prezbiterij in obhajilna miza 1935 marmornate postaje križevega pota postavljene 26. septembra 1936 klopi napravljene 1937 tri apside poslikane 1941 kip Marije Pomočnice postavljen 11. julija 1941 decembra 1941 zvonček pri zakristiji posvetil cerkev škof U. Comozzo 6. junija 1942 kor napravljen po 1950 [1] |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | župnijska cerkev |
| Arhitekt | načrt Eneo Ronci iz Verone izvajalec Giovanni Mario Curet z Reke |
| Vrsta arhitekture | neoromanski |
| Slog | lombardijski |
| Konec gradnje | 1934 |
| Lastnosti | |
| Št. zvonikov | 2 |
| Zvonovi | 7 |
| Uprava | |
| Župnija | Reka |
| Nadškofija | Reška |
| Metropolija | Reška |
Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah | |
| Lega | Reka, Hrvaška |
Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah na Reki pripada rimskokatoliški Cerkvi in je župnijska cerkev župnije Podmurvice-Reka. Župnija je v upravljanju salezijanske družbe.
Izgradnja in notranjost[uredi | uredi kodo]
Opis cerkve in okolice[uredi | uredi kodo]
Salezijanska župnijska cerkev izstopa po svoji legi in veličastnosti. Ta triladijska stavba (1934) je osrednja cerkev za Istro in obalno-gorsko regijo, v kateri je počaščena Gospa Pomočnica. Zelo lepo urejena okolica in široko stopnišče, ki vodi do vhoda v cerkev, osvojita vsakega vernika. V sklopu kompleksa deluje še posebej cenjena šola salezijanska gimnazija. Najslovesneje tam praznujemo praznik Marije Pomagaj (24. maj). tel. 051/211 289, 335 882 [2]
Elegantna silhueta salezijanske cerkve Marije Pomočnice kraljuje na vrhu hriba na Podmurvicah. Gradnjo cerkve Marije Pomagaj so spodbudili salezijanci, cerkveni red, ki se je osredotočal na izobraževanje in oskrbo moške mladine. Ti menihi so prišli na Reko 6. januarja 1918, ob koncu prve svetovne vojne, na povabilo predstavnikov Marijine zveze, v kateri je bil msgr. Matija Balaš. Potreba po njihovem delu je bila očitno velika, saj so se na Reki po letu 1870 zgodila velika selitvena gibanja, delavci so se zgrinjali v mesto iz vseh delov monarhije, kar je povzročilo številne socialne težave. Največja žrtev teh dogajanj v družbi so bili otroci, predvsem dečki, ki so bili pogosto povsem zapostavljeni pri vzgoji in prepuščeni obupu.
Takoj po prihodu salezijancev na Reko jim je Marijina družba odstopila hišo s prostornim dvoriščem v Plasu in začeli so versko, pedagoško in socialno delo med mladino. Poleg verskega pouka so organizirali tudi prvo mladinsko gledališče na Reki. V tej stavbi je bilo stičišče dramsko-glasbenega spektakla, primernega starosti mladine in kulturnemu standardu okoliškega prebivalstva. Salezijanska godba na pihala je bila znana na Reki in po Liburniji. Ob samem oratoriju so s prispevki občanov uredili veliko igrišče.
S prihodom salezijanskega duhovnika Carla Rusconija za ravnatelja je bila gledališka dvorana leta 1926 razširjena in leta 1933 opremljena z vsem potrebnim za predvajanje zvočnih filmov. Ob zbiranju vse večjega števila vernikov je kapela oratorija postala pretesna, zato se Carlo Rusconi loti akcije za izgradnjo cerkve Marije Pomagaj na platoju med gledališko dvorano in salezijansko rezidenco. Vhod v cerkev Marije Pomagaj je bil zgrajen leta 1934. Zasnoval jo je arhitekt Eneo Ronci iz Verone v neoromanskem langobardskem slogu, za katerega je značilna "preprostost in pozornost do naturalističnih detajlov ter oživitev romanike". Izvajalec del je bil reški arhitekt Giovanni Mario Curet. Antun Martinolli je pomagal pri gradnjo cerkve, ki je daroval marmorni oltar sv. Antona Padovanskega.
Cerkev Marije Pomagaj je triladijska; konec petdesetih let 20. stoletja so salezijanci zgradili kor z orglami. Pevski zbor so imenovali "Pelozinke". Večbarvni dragoceni marmorni oltar, križev pot in poslikani don Boskov kip so bili izdelani v delavnici Luce Arrighinija v Pietrasanti v Italiji.
Kip Marije Pomagaj z Jezusom v naročju se nahaja na cerkvenem vrtu pod teraso pred cerkvijo. Izdelal jo je kipar Santifalier iz Ortiseija pri Bolzanu leta 1941.[3]
Naša marijanska svetišta[uredi | uredi kodo]
230 cm visok kip iz delavnice v Santifalleru pri Ortisejih [4] na Južnem Tirolskem[5] je 11. julija 1941 prenesen iz cerkve benediktink na glavni oltar v Cerkvi Marije Pomočnice na Podmurvicah, a naslednje leto postavljen v perivoj pod cerkvijo v Podmurvicah
Rijeka - Marija Pomoćnica[uredi | uredi kodo]
Na uzvisini ponad Podmurvica u Rijeci, nalazi se salezijanska župna crkva Marije Pomoćnice. Velika je to trobrodna građevina neoromaničko-lombardijskog stila, koje srednja lađa nadvisuje pokrajnje, a ispred je prostrano stubište. Svodovi su nad lađama od erkalita, čime je smanjena težina. Nad portalom se ističe u srednjoj niši lik Marije Pomoćnice. Radovi oko gradnje salezijanske crkve prema nacrtima arhitekta Enea Ronca iz Verone, započinju u svibnju 1929. Kamen temeljac blagoslovljen je 25. lipnja 1933., a izgradnja je završena za svega f16 mjeseci pod vodstvom riječkog arhitekta Giovannija Maria Cureta. Pod krov je stavljena u kolovozu 1934., a sedam novih zvona za nju blagoslovljeno ja 14. listopada 1934. Posvetio ju je 21. listopada 1934. biskup Antonio Santin, kad je slavljeno i Don Boscovo proglašenje svetim. Uređivanje crkve nastavljeno je nakon posvete. Tako je g. 1935. popločan oltarni prostor, postavljena je pričesna ograda, kamenica za vodu te izrađen taracasti pod, a 25. rujan 1936. stavljene su postaje križnog puta u kamenom reljefu koje je izradila tvrtka Arrighini. Klupe su nabavljene 1937., a prof. Giovanni Moro iz Udina oslikao je g. 1941 sve tri apside. Veliki (230 cm) kip Marije Pomoćnice (rad kipara – bolje kiparske radionice op. Janez Jelen SDB – Santifallera iz Ortisea kraj Udina u Italiji) prenesen je 11. srpnja 1941. iz crkve benediktinki i postavljen u novoj crkvi, koja 5. listopada 1941. postaje i župnom.
Biskup Ugo Camozzo toga dana blagoslivlje i kruni novi, 220 cm visok drveni kip. U prosincu 1941. nabavljeno je zvono za zvoničić nad novom sakristijom, a sljedeće godine pojačala za njegov zvuk. Nakon g. 1941. moralo se pristupiti ponovnom zidanju glavnog oltara, preuređenju pokrajnjih apsida (prema planu slikara G. Mora), podizanju sakristije kraj crkve i krstionice (koju je oslikao Domenico Forgianini). Osim glavnoga, od kararskog mramora, crkva ima i četiri pokrajnja oltara. Od raznobojna su mramora, a izrađeni su u radionici L. Arrighinia u Pietrasanta. Po dovršetku uređenja, biskup Ugo Comozzo 6. lipnja 1942. posvećuje crkvu i u njoj obnovljeni kip, koji se danas uzdiže usred perivoja ispred nje. U novije vrijeme u crkvi je podignuto i pjevalište. Nakon što talijanski salezijanci napuštaju Rijeku, g. 1945 hrvatski salezijanci (boljše: salezijanci jugoslovanske inšpektorije svetega Cirila in Metoda – Stanko Rebek, idr, ki so bili Slovenci) preuzimaju vodstvo crkve i ustanove kraj nje. Danas je to središnja crkva štovanja Marije Pomoćnice za Istru i Hrvatsko primororje. Vjernički puk posebno se u nju okuplja za blagdan naslovnika, 24. svibnje.
- Slika na omotu: Crkva Marije Pomoćnice u Rijeci.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Petar Lubina, urednik (Maj 2013). Naša marijanska svetišta: Rijeka, Marija Pomoćnica. Marija. str. 201. ISSN 1331-1476.
- ↑ »Le Chiese mariane di Fiume ed Abbazia«. Kvarner.hr. Pridobljeno 16. februarja 2024.
- ↑ Kigor. »Salezijanska crkva Marije Pomoćnice - Rijeka«. Geocaching.com. Pridobljeno 18. februarja 2024.
- ↑ Ortisei - nemško: St. Ulrich – Gröden
- ↑ Južno Tirolsko - nemško: Süd Tirol); italijansko: Trento-Alto Adige
- ↑ Petar Lubina, urednik (Maj 2013). Naša marijanska svetišta: Rijeka, Marija Pomoćnica. Marija. str. 201. ISSN 1331-1476.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Le Chiese mariane di Fiume ed Abbazia (kvarner.hr)
- Podmurvice – Grad Rijeka
- Župa Marije Pomoćnice u Rijeci
3sl Cerkev Marije Pomočnice na Reki okno
| Ta uporabniška stran je za krajši čas rezervirana, saj stran namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
| Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah | |
|---|---|
| Država | Hrvaška |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Marija Pomočnica |
| Stranski oltarji | 4 |
| Zgodovina | |
| Prejšnja imena | Tempio di Maria Ausiliatrice a Fiume |
| Blagoslovljena | 21. november 1934 škof Antonio Santin |
| Posvečena | 6. junij 1942 škof Ugo Comozzo |
| Dogodki | Blagoslov temeljnega kamna 25. junij 1933 pokrita avgusta 1934 7 zvonov blagoslovljenih 14. oktobra 1934 Blagoslovitev cerkve 21. november 1934 škof Antonio Santin urejen prezbiterij in obhajilna miza 1935 marmornate postaje križevega pota postavljene 26. septembra 1936 klopi napravljene 1937 tri apside poslikane 1941 kip Marije Pomočnice postavljen 11. julija 1941 decembra 1941 zvonček pri zakristiji posvetil cerkev škof U. Comozzo 6. junija 1942 kor napravljen po 1950 [1] |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | župnijska cerkev |
| Arhitekt | načrt Eneo Ronci iz Verone izvajalec Giovanni Mario Curet z Reke |
| Vrsta arhitekture | neoromanski |
| Slog | lombardijski |
| Konec gradnje | 1934 |
| Lastnosti | |
| Št. zvonikov | 2 |
| Zvonovi | 7 |
| Uprava | |
| Župnija | Reka |
| Nadškofija | Reška |
| Metropolija | Reška |
Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah | |
| Lega | Reka, Hrvaška |
Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah na Reki pripada rimskokatoliški Cerkvi in je župnijska cerkev župnije Podmurvice-Reka. Župnija je v upravljanju salezijanske družbe.
Izgradnja in notranjost[uredi | uredi kodo]
Opis cerkve in okolice[uredi | uredi kodo]
Salezijanska župnijska cerkev izstopa po svoji legi in veličastnosti. Ta triladijska stavba (1934) je osrednja cerkev za Istro in obalno-gorsko regijo, v kateri je počaščena Gospa Pomočnica. Zelo lepo urejena okolica in široko stopnišče, ki vodi do vhoda v cerkev, osvojita vsakega vernika. V sklopu kompleksa deluje še posebej cenjena šola salezijanska gimnazija. Najslovesneje tam praznujemo praznik Marije Pomagaj (24. maj). tel. 051/211 289, 335 882
Elegantna silhueta salezijanske cerkve Marije Pomočnice kraljuje na vrhu hriba na Podmurvicah. Gradnjo cerkve Marije Pomagaj so spodbudili salezijanci, cerkveni red, ki se je osredotočal na izobraževanje in oskrbo moške mladine. Ti menihi so prišli na Reko 6. januarja 1918, ob koncu prve svetovne vojne, na povabilo predstavnikov Marijine zveze, v kateri je bil msgr. Matija Balaš. Potreba po njihovem delu je bila očitno velika, saj so se na Reki po letu 1870 zgodila velika selitvena gibanja, delavci so se zgrinjali v mesto iz vseh delov monarhije, kar je povzročilo številne socialne težave. Največja žrtev teh dogajanj v družbi so bili otroci, predvsem dečki, ki so bili pogosto povsem zapostavljeni pri vzgoji in prepuščeni obupu.
Takoj po prihodu salezijancev na Reko jim je Marijina družba odstopila hišo s prostornim dvoriščem v Plasu in začeli so versko, pedagoško in socialno delo med mladino. Poleg verskega pouka so organizirali tudi prvo mladinsko gledališče na Reki. V tej stavbi je bilo stičišče dramsko-glasbenega spektakla, primernega starosti mladine in kulturnemu standardu okoliškega prebivalstva. Salezijanska godba na pihala je bila znana na Reki in po Liburniji. Ob samem oratoriju so s prispevki občanov uredili veliko igrišče.
S prihodom salezijanskega duhovnika Carla Rusconija za ravnatelja je bila gledališka dvorana leta 1926 razširjena in leta 1933 opremljena z vsem potrebnim za predvajanje zvočnih filmov. Ob zbiranju vse večjega števila vernikov je kapela oratorija postala pretesna, zato se Carlo Rusconi loti akcije za izgradnjo cerkve Marije Pomagaj na platoju med gledališko dvorano in salezijansko rezidenco.
Vhod v cerkev Marije Pomagaj je bil zgrajen leta 1934. Zasnoval jo je arhitekt Eneo Ronci iz Verone v neoromanskem langobardskem slogu, za katerega je značilna »preprostost in pozornost do naturalističnih detajlov ter oživitev romanike. Izvajalec del je bil reški arhitekt Giovanni Mario Curet. Antun Martinolli je pomagal pri gradnjo cerkve, ki je daroval marmorni oltar sv. Antona Padovanskega.
Cerkev Marije Pomagaj je triladijska, pred kratkim so zgradili kor. Večbarvni dragoceni marmorni oltar, križev pot in poslikani don Boskov kip so bili izdelani v delavnici Luce Arrighinija v Pietrasanti v Italiji. Kip Marije Pomagaj z Jezusom v naročju se nahaja na cerkvenem vrtu pod teraso pred cerkvijo. Izdelal jo je kipar Santifalier iz Ortiseija pri Bolzanu leta 1941.
Naša marijanska svetišta
Rijeka
Marija Pomoćnica
Na uzvisini ponad Podmurvica u Rijeci, nalazi se salezijanska župna crkva Marije Pomoćnice. Velika je to trobrodna građevina neoromaničko-lombardijskog stila, koje srednja lađa nadvisuje pokrajnje, a ispred je prostrano stubište. Svodovi su nad lađama od erkalita, čime je smanjena težina. Nad portalom se ističe u srednjoj niši lik Marije Pomoćnice. Radovi oko gradnje salezijanske crkve prema nacrtima arhitekta Enea Ronca iz Verone, započinju u svibnju 1929. Kamen temeljac blagoslovljen je 25. lipnja 1933., a izgradnja je završena za svega f16 mjeseci pod vodstvom riječkog arhitekta Giovannija Maria Cureta. Pod krov je stavljena u kolovozu 1934., a sedam novih zvona za nju blagoslovljeno ja 14. listopada 1934. Posvetio ju je 21. listopada 1934. biskup Antonio Santin, kad je slavljeno i Don Boscovo proglašenje svetim. Uređivanje crkve nastavljeno je nakon posvete. Tako je g. 1935. popločan oltarni prostor, postavljena je pričesna ograda, kamenica za vodu te izrađen taracasti pod, a 25. rujan 1936. stavljene su postaje križnog puta u kamenom reljefu koje je izradila tvrtka Arrighini. Klupe su nabavljene 1937., a prof. Giovanni Moro iz Udina oslikao je g. 1941 sve tri apside. Veliki (230 cm) kip Marije Pomoćnice (rad kipara – bolje kiparske radionice op. Janez Jelen SDB – Santifallera iz Ortisea kraj Udina u Italiji) prenesen je 11. srpnja 1941. iz crkve benediktinki i postavljen u novoj crkvi, koja 5. listopada 1941. postaje i župnom.
Biskup Ugo Camozzo toga dana blagoslivlje i kruni novi, 220 cm visok drveni kip. U prosincu 1941. nabavljeno je zvono za zvoničić nad novom sakristijom, a sljedeće godine pojačala za njegov zvuk. Nakon g. 1941. moralo se pristupiti ponovnom zidanju glavnog oltara, preuređenju pokrajnjih apsida (prema planu slikara G. Mora), podizanju sakristije kraj crkve i krstionice (koju je oslikao Domenico Forgianini). Osim glavnoga, od kararskog mramora, crkva ima i četiri pokrajnja oltara. Od raznobojna su mramora, a izrađeni su u radionici L. Arrighinia u Pietrasanta.
Po dovršetku uređenja, biskup Ugo Comozzo 6. lipnja 1942. posvećuje crkvu i u njoj obnovljeni kip, koji se danas uzdiže usred perivoja ispred nje. U novije vrijeme u crkvi je podignuto i pjevalište. Nakon što talijanski salezijanci napuštaju Rijeku, g. 1945 hrvatski salezijanci (boljše: salezijanci jugoslovanske inšpektorije svetega Cirila in Metoda – Stanko Rebek, idr, ki so bili Slovenci) preuzimaju vodstvo crkve i ustanove kraj nje. Danas je to središnja crkva štovanja Marije Pomoćnice za Istru i Hrvatsko primororje. Vjernički puk posebno se u nju okuplja za blagdan naslovnika, 24. svibnje.
Slika na omotu: Crkva Marije Pomoćnice u Rijeci.
[4]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Petar Lubina, urednik (Maj 2013). Naša marijanska svetišta: Rijeka, Marija Pomoćnica. Marija. str. 201. ISSN 1331-1476.
- ↑ »Le Chiese mariane di Fiume ed Abbazia«. Kvarner.hr. Pridobljeno 16. februarja 2024.
- ↑ Kigor. »Salezijanska crkva Marije Pomoćnice - Rijeka«. Geocaching.com. Pridobljeno 18. februarja 2024.
- ↑ Petar Lubina, urednik (Maj 2013). Naša marijanska svetišta: Rijeka, Marija Pomoćnica. Marija. str. 201. ISSN 1331-1476.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
21sl Cerkev Marije Pomočnice na Reki okno
| Ta uporabniška stran je za krajši čas rezervirana, saj stran namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
| Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah | |
|---|---|
| Napaka Lua v Modul:Location_map v vrstici 502: Navedena lokacijska karta ne obstaja. Niti "Modul:Location map/data/Reka" niti "Predloga:Lokacijska karta Reka" ne obstajata. | |
| Država | Hrvaška |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Marija Pomočnica |
| Stranski oltarji | 4 |
| Zgodovina | |
| Prejšnja imena | Chiesa di Maria Ausiliatrice a Fiume |
| Dogodki | Blagoslov temeljnega kamna 25. junij 1933 Pod streho avgusta 1934 7 zvonov blagoslovljenih 14. oktobra 1934 Blagoslovitev cerkve 21. november 1934 škof Antonio Santin urejen prezbiterij in obhajilna miza 1935 marmornate postaje križevega pota postavljene 26. septembra 1936 klopi napravljene 1937 tri apside poslikane 1941 kip Marije Pomočnice postavljen 11. julija 1941 decembra 1941 zvonček pri zakristiji posvetil cerkev škof U. Comozzo 6. junija 1942 kor napravljen po 2. svetovni vojni[1] |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | župnijska cerkev |
| Arhitekt | načrt Eneo Ronci iz Verone izvajalec Giovanni Mario Curet z Reke |
| Vrsta arhitekture | neoromanski |
| Slog | lombardijski |
| Konec gradnje | 1934 |
| Lastnosti | |
| Št. zvonikov | 2 |
| Zvonovi | 7 |
| Uprava | |
| Župnija | Reka |
| Nadškofija | Reška |
| Metropolija | Reška |
Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah | |
| RKD št. | 1993 (opis enote)[2] |
Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah na Reki pripada rimskokatoliški Cerkvi in je župnijska cerkev župnije Podmurvice-Reka. Župnija je v upravljanju salezijanske družbe.
Izgradnja in notranjost[uredi | uredi kodo]
Opis cerkve in okolice[uredi | uredi kodo]
Salezijanska župnijska cerkev izstopa po svoji legi in veličastnosti. Ta triladijska stavba (1934) je osrednja cerkev za Istro in obalno-gorsko regijo, v kateri je počaščena Gospa Pomočnica. Zelo lepo urejena okolica in široko stopnišče, ki vodi do vhoda v cerkev, osvojita vsakega vernika. V sklopu kompleksa deluje še posebej cenjena šola salezijanska gimnazija. Najslovesneje tam praznujemo praznik Marije Pomagaj (24. maj). tel. 051/211 289, 335 882
Elegantna silhueta salezijanske cerkve Marije Pomočnice kraljuje na vrhu hriba na Podmurvicah. Gradnjo cerkve Marije Pomagaj so spodbudili salezijanci, cerkveni red, ki se je osredotočal na izobraževanje in oskrbo moške mladine. Ti menihi so prišli na Reko 6. januarja 1918, ob koncu prve svetovne vojne, na povabilo predstavnikov Marijine zveze, v kateri je bil msgr. Matija Balaš. Potreba po njihovem delu je bila očitno velika, saj so se na Reki po letu 1870 zgodila velika selitvena gibanja, delavci so se zgrinjali v mesto iz vseh delov monarhije, kar je povzročilo številne socialne težave. Največja žrtev teh dogajanj v družbi so bili otroci, predvsem dečki, ki so bili pogosto povsem zapostavljeni pri vzgoji in prepuščeni obupu.
Takoj po prihodu salezijancev na Reko jim je Marijina družba odstopila hišo s prostornim dvoriščem v Plasu in začeli so versko, pedagoško in socialno delo med mladino. Poleg verskega pouka so organizirali tudi prvo mladinsko gledališče na Reki. V tej stavbi je bilo stičišče dramsko-glasbenega spektakla, primernega starosti mladine in kulturnemu standardu okoliškega prebivalstva. Salezijanska godba na pihala je bila znana na Reki in po Liburniji. Ob samem oratoriju so s prispevki občanov uredili veliko igrišče.
S prihodom salezijanskega duhovnika Carla Rusconija za ravnatelja je bila gledališka dvorana leta 1926 razširjena in leta 1933 opremljena z vsem potrebnim za predvajanje zvočnih filmov. Ob zbiranju vse večjega števila vernikov je kapela oratorija postala pretesna, zato se Carlo Rusconi loti akcije za izgradnjo cerkve Marije Pomagaj na platoju med gledališko dvorano in salezijansko rezidenco.
Vhod v cerkev Marije Pomagaj je bil zgrajen leta 1934. Zasnoval jo je arhitekt Eneo Ronci iz Verone v neoromanskem langobardskem slogu, za katerega je značilna »preprostost in pozornost do naturalističnih detajlov ter oživitev romanike. Izvajalec del je bil reški arhitekt Giovanni Mario Curet. Antun Martinolli je pomagal pri gradnjo cerkve, ki je daroval marmorni oltar sv. Antona Padovanskega.
Cerkev Marije Pomagaj je triladijska, pred kratkim so zgradili kor. Večbarvni dragoceni marmorni oltar, križev pot in poslikani don Boskov kip so bili izdelani v delavnici Luce Arrighinija v Pietrasanti v Italiji. Kip Marije Pomagaj z Jezusom v naročju se nahaja na cerkvenem vrtu pod teraso pred cerkvijo. Izdelal jo je kipar Santifalier iz Ortiseija pri Bolzanu leta 1941.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Petar Lubina, urednik (Maj 2013). Naša marijanska svetišta: Rijeka, Marija Pomoćnica. Marija. str. 200 str. ISSN 1331-1476.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1993«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Le Chiese mariane di Fiume ed Abbazia«. Kvarner.hr. Pridobljeno 16. februarja 2024.
- ↑ Kigor. »Salezijanska crkva Marije Pomoćnice - Rijeka«. Geocaching.com. Pridobljeno 18. februarja 2024.