Ulrik II. Spanheimski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ulrik II. Spanheimski
koroški vojvoda
Olda1193.jpg
Ulrik II., upodobljen na pečatniku
Vladanje 1181 - 1202
Rojstvo 1176
Smrt 10. avgust 1202
Predhodnik Herman
Naslednik Bernard
Vladarska hiša Spanheimi
Oče Herman
Mati Agneza Babenberška

Ulrik II. Spanheimski ali Ulrik II. Spanheim, plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda. * 1176, † 10. avgust 1202.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ulrik se je rodil vojvodi Hermanu in njegovi ženi Agnezi Babenberški v letu 1176,[1] imel pa je tudi mlajšega brata Bernarda.[2][3] Ulrik II. je bil še zelo mlad, ko je leta 1181 postal vojvoda, komaj odrasel pa je v križarski vojni zbolel za gobavostjo in zaradi te bolezni umrl.[4] Ulrik ni imel svojih potomcev, namesto njega je zavladal mlajši brat Bernard.[2]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert II. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Hedvika Spanheimska
 
 
 
 
 
 
 
Ulrik I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Uta Kraiburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Herman Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Judita iz Badna
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ulrik II. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Leopold III. Babenberški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Henrik II. Babenberški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Henrik IV. Nemški
 
 
 
 
 
 
 
Agneza Waiblingen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Agneza Babenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Andronikos Komnen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Theodora Komnen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Politično delovanje in dosežki[uredi | uredi kodo]

  • imenovanje za koroškega vojvodo v letu 1181.[5] Med leti 1181 in 1194 je bil zaradi mladoletnosti pod skrbništvom babenberžanskega strica Leopolda V. Babenberškega, nato pa je zavladal samostojno.[1] Z avstrijskim vojvodom Friderikom I. Babenberškim pa je že leta 1197 odpotoval na križarsko vojno, a je na tem pohodu leta 1198 zbolel za gobavostjo, zato se je moral vrniti, v letu 1202 predčasno predati svojo oblast mlajšemu bratu Bernardu, še istega leta pa je tudi umrl.[4][3][6] Kot vojvoda je Ulrik II. skrbel tudi za cerkev; tako je Št. Pavlu podaril posestva pri Ljubljani z vsem sodstvom (vse do krvnega sodstva), Bernard je ob svojem nastopu te privilegije potrdil. [7] Ulrik se je pri izvajanju svoje oblasti opiral na svoje ministerialno plemstvo, s katerim se je ob sprejemanju pomembnih odločitev tudi posvetoval, npr. ob pritožbah koroškega samostana Svetega Georga v letu 1199 in leta 1200 glede vprašanja zvišanja cerkvenih dajatev.[8]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Ulrich II.:Herzog von Kärnten (1181-1202)
  2. ^ 2,0 2,1 Vengust, M. (2008). Str. 23.
  3. ^ 3,0 3,1 Gruden, J. (1910). Str. 172.
  4. ^ 4,0 4,1 Sitar, S.(1999). Str. 76.
  5. ^ Kosi, M. (1994). Str. 174.
  6. ^ Kosi, M. (2001). Str. 128, 132.
  7. ^ Hauptmann, L (1999). Str. 111.
  8. ^ Komac, A. (2006). Str. 114.

Viri[uredi | uredi kodo]