Herman Spanheimski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Herman Spanheimski
Koroški vojvoda
Vladanje 1161 - 1181
Smrt 4. oktober 1181
Predhodnik Henrik V.
Naslednik Ulrik II.
Soprog(a) 1. Marija Češka
2. Agneza Babenberška
Otroci Ulrik II.
Bernard
Vladarska hiša Spanheimi
Oče Ulrik I.
Mati Judita iz Badna

Herman Spanheimski ali Herman II. Spanheimski, plemič iz rodbine Spanheimov, Koroški vojvoda. * ?, † 4. oktober 1181.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Herman se je rodil Ulriku I. in Juditi iz Badna, imel je starejšega brata Henrika V., koroškega vojvodo, in brata Ulrika.[1][2] Poročen je bil sprva z Marijo Češko, nato pa z Agnezo (Nežo) Babenberško, bivšo ogrsko kraljico(vdovo po Štefanu III.), s katero je imel dva otroka: starejši Ulrik II. je kot vojvoda vladal med leti 1181-1202, mlajši Bernard pa med leti 1202-1256.[2][3][4]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Siegfried I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Rikarda
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert II. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Hedvika Spanheimska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ulrik I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Uta Kraiburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Herman Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Judita iz Badna
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Politično delovanje in dosežki[uredi | uredi kodo]

  • 1158 regent za vojvodski prestol na Koroškem[2]
  • Odvetnik Krške škofije na Koroškem[2]
  • poslanec cesarja Barbarosse v Parizu leta 1161[2]
  • med leti 1161 in 1181 vojvoda Koroške, nasledil je svojega starejšega brata Henrika V.[1] V času svoje vladavine je sledil politiki, zvesti cesarju Frideriku Barbarosi.[1] Koroški vojvoda Herman je bil prvi Spanheim, ki je začel sistematično oblikovati svojo vojvodsko oblast v teritorialno gospostvo, pri tem pa se je opiral na trge in mesta (sam je ustanovil Celovec in morda tudi Šentvid), Ljubljani je posvečal posebno pozornost, saj je lahko izkoriščal razmere, ko je bila posest na Kranjskem razdrobljena, fevdalci pa med seboj sprti.[5] Za Hermana se v virih že omenjajo njegovi ministeriali, ki so se leta 1174 z udeležbo na sodnem zboru pri Šentvidu aktivno udeležili izvajanja oblasti, leta 1177 pa so za vojvodo Hermana zavzeli grad Trebinja (Treffen) pri Beljaku.[6]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Kosi, M. (1994). Str. 173.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Hermann II.: Herzog von Kärnten (1161-)
  3. ^ Vengust, M. (2008). Str. 23.
  4. ^ Kosi, M. (1994). Str. 174.
  5. ^ Kosi, M. (1994). Str. 175.
  6. ^ Komac, A. (2006). Str. 114.

Viri[uredi | uredi kodo]