Sveti Malahija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Malahija
Duccio di Buoninsegna 066.jpg

nadškof
Rojstvo 1094, Armagh ali okolica, Irska
Smrt 2. november 1148, Clairvaux, danes Francija
Čaščenje rimskokatoliška Cerkev
Beatifikacija pred-tridentinsko obdobje
)
Kanonizacija 6. julij 1190
(Papež Celestin II. )
God 3. november
Atributi listina s prerokbami; jabolko, ki ga ponuja kralju in ga tako ozdravi

Malahija, irski nadškof ter obnovitelj in sveti, * 1094, Armagh ali okolica, Irska, † 2. november 1148, Clairvaux, danes Francija

Življenje[uredi | uredi kodo]

Sveti nadškof Malahija, kip stoji na: 14115 Fourteen Mile Road, Sterling Heights, MI
Relikvije kosti sv. Malahija – cerkev v Ville-sous-la-Ferté pri Clairvaux-u

Malahija (angleško: St. Malachy) se je rodil leta 1094 v Armaghu ali okolici; umrl je 2. novembra 1148 v samostanu Clairvaux na Francoskem. Rodil se je kot Máel Máedoc Ua Morgair ali Maelmhaedhoc Ó Morgair, je bil irski nadškof v Armaghu od 1129-1149. Bil je verski in nravni obnovitelj Irske. Ko se je odpovedal škofovski službi, je ustanovil v Downban-u red kontemplativnih kanonikov. Na poti v Rim je sklenil prijateljstvo s svetim Bernardom; ko se je poslednjič vračal domov, je umrl na njegovih rokah. Sveti Bernard je napisal njegov življenjepis. Papež Klemen II. je leta f1190 razglasil Malahija za svetnika; bil je to prvi irski svetnik, ki ga je po vseh predpisih razglasil papež.

Prerokbe o papežih[uredi | uredi kodo]

Zaradi preroškega daru so svetemu Malahiju pozneje pripisali "Malahijeva prerokovanja" o prihodnjih 112 papežih, začenši s Celestinom II. (1143) in zaključujoč z zadnjim papežem Petrom II. Delo je najbrž nastalo leta 1590 v težnji, da bi z njim podprli izvolitev kardinala Simoncellija iz Orvieta za papeža. [1]


Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Leto svetnikov. Članek Malahija iz Armagha, prenovitelj irske Cerkve je v IV. delu, na dan 3. novembra (str. 244-247); napisal ga je d. (Jože Dolenc)

Slovstvo[uredi | uredi kodo]

  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968, 1970, 1972 in 1973). Izdajo sta pripravila dr. Maks Miklavčič in Jože Dolenc.
  • Bangha Béla S.J.: Katolikus lexikon III. kötet, Budapest, A magyar kultúra kiadása 1932

Notranje povezave[uredi | uredi kodo]