Sveti Majol Klinijski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Majol Klinijski
Mayeul abbé de Cluny.jpg

Podoba neznanega slikarja iz 18. stoletja
Sveti Majol Klinijski
opat
Rojstvo okrog 906, Valensole ( Francija)
Smrt 994 11. maj, Souvigny (danes Francija)
Čaščenje rimskokatoliška Cerkev
Kanonizacija 1095, Cluny
(papež Urban II.)
God 11. maj
Atributi knjiga, benediktinski habit, škofovcka palica.
Zavetnik redovniki, vladarji

Majol Klinijski (tudi Majel, Majol oziroma Majol Clunyjski), krščanski duhovnik, benediktinec, opat in svetnik, * 906 Valensole (danes Francija), † 11. maj 994, Souvigny (danes Francija).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Majol je nasledil tretjega klinijskega opata blaženega Ajmarda kot četrti klinijski opat.

Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]

Majol (latinsko Majolus) je umrl v Clunyju 11. maja 994. Na ta dan obhajajo tudi njegov god.

Opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • Biblische Geschichte und Geschichte der katholischen Kirche. Österreichischer Bundesverlag für Unterrricht, Wissenschaft und Kunst 4. Auflage. Wien und Leipzig 1933.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • I. Diós (s sodelavci): A szentek élete. Szent István Társulat, Budapest 1984.
  • A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage. (Slovenski prevod: Zgodovina Cerkve v stotih slikah, Družina Ljubljana 1995, Prevedel France M. Dolinar)
  • M. Lach: Život svetaca za svaki dan (Za mjesec svibanj). Hrvatsko književno društvo sv. Jeronima, Zagreb 1941.
  • Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
  • F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • Zgodovina krščanstva, Založba: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče, Ljubljana 1992 (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.