Stanko Gogala
Stanko Gogala, slovenski pedagog, * 13. november 1901, † 4. julij 1987.
Bil je drugi slovenski univerzitetni pedagog po prof. Karlu Ozvaldu. Svojo precej izvirno pedagoško teorijo je zapustil v več kot 200 objavljenih strokovnih delih.
Življenje [uredi]
Rodil se je v Kranju kot najmlajši izmed petih otrok. Po osnovni šoli je obiskoval gimnazijo na Poljanah, nato pa na Filozofski fakulteti leta 1925 dokončal filozofske študije z doktorsko tezo O relacijski teoriji in pojmovanju fundacije in implikacije s predmetnoteoretičnega vidika. Nekaj časa je kot asistent ostal na fakulteti, leta 1927 je bil postavljen za suplenta na Državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani, leta 1930 pa je opravil državni izpit za srednješolskega profesorja. Leta 1933 je bil imenovan za privatnega docenta za pedagogiko in na pedagoški katedri Filozofske fakultete predaval pedagogiko. Naziv mu je bil za nekaj časa odvzet zaradi podpore Osvobodilni fronti, po osvoboditvi pa mu je bil vrnjen. Na Oddelku je deloval do leta 1966, zadnji dve leti celo kot dekan.
 |
Ta biografski članek o učitelju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
