Siderotil

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Siderotil
Splošno
Kategorija VI. razred - Sulfati,
halkantitska skupina
Kemijska formula Fe2+SO4 • 5(H2O)
Strunzova klasifikacija 07.CB.20
Klasifikacija DANA 29.06.07.02
Kristalna simetrija Triklinska 1, prostorska skupina P1
Osnovna celica a = 6,26 Å, b = 10,63 Å,
c = 6,06 Å; α = 97,25°,
β = 109,67°, γ = 75°; Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa 241,99 g/mol
Barva Bledo zelena, rumenkasta, bela
Kristalni habit Vlaknat ali prašnat, redko tudi igličasti kristali
Kristalni sistem Triklinski
Trdota 2,5
Sijaj Steklast do svilnat
Prozornost Prozoren do proosojen
Gostota 2,1 - 2,2 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (-)
Lomni količnik nα = 1,513 - 1,515,
nβ = 1,525 - 1,526,
nγ = 1,534 - 1,536
Dvolomnost δ = 0,021
Kot 2V Izmerjen: 50°, izračunan: 80° - 86°
Disperzija Močna
Topnost Topen v vodi
Sklici [1][2][3]

Siderotil je železov sulfatni mineral s kemijsko formulo FeSO4 • 5(H2O) (železov sulfat pentahidrat), ki nastaja z dehidracijo melanterita.[1] Železo je pogosto zamenjano z bakrom. Mineral je običano vlaknat ali prašnat, včasih tudi igličast.[2]

Siderotil je bil prvič nepopolno opisan leta 1891 po odkritju v idrijskem rudniku živega srebra in morda ni bil siderotil.[2] Njegovo ime je sestavljeno iz grških besed σίδηρος [sideros] – železo in τίλος [tilos] – vlakno, ki se nanašata na njegovo kemijsko sestavo in vlaknato strukturo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]