Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji

Göreme

Divriği

Istanbul

Hatuša

Nemrut

Hierapolis –
Pamukkale

Ksantos–Letoon

Safranbolu

Troja

Odrin

Çatalhöyük

Pergamon

Bursa in Cumalıkızık

Efez

Diyarbakır

Ani

Afrodizija

Göbekli Tepe

Kraji svetovne dediščine v Turčiji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972. Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine zgradb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene naravne znamenitosti, kot so fizične in biološke tvorbe, geološke in fiziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravne znamenitosti, ki so pomembne z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote.

Prvi trije kraji v Turčiji, Velika mošeja in bolnišnica v Divriğiju, zgodovinsko območje Carigrada ter Narodni park Göreme in Skalna mesta Kapadokije, so bili uvrščeni na seznam na 9. seji Odbora za svetovno dediščino v Parizu leta 1985. Zadnja sta bila na seznam vpisana Afrodizija leta 2017 in Göbekli Tepe leta 2018.

Seznam

Unesco uvršča mesta po deset kriterijih. Vsako mesto mora izpolniti vsaj en kriterij. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.

Kraj	Slika	Provinca	Leto vpisa	Referenčna številka in kriteriji	Opis
Afrodizija		TurAydın 37°42′30″N 28°43′25″E	2017	Kulturni:TurAph (ii)(iii)(iv)(vi)	Kraj obsega samo mesto Afrodizija z Afroditinim templjem iz 3. stoletja in bližnje kamnolome marmorja, ki so antičnemu grškemu mestu prinesli blaginjo.
Arheološko najdišče Ani		TurKars 40°30′00″N 43°34′00″E	2016	Kulturni:TurArcAni (ii)(iii)(iv)	Srednjeveško mesto Ani na turški meji z Armenijo je doživljalo svoje zlato obdobje v 10. in 11. stoletju kot prestolnica Bagratidske Armenije. Po invaziji Mongolov in velikem potresu v 14. stoletju je mesto postopoma propadlo.
Arheološko najdišče Troja		TurÇanakkale 39°57′23″N 26°14′20″E	1998	Kulturni:TurArcTro (ii)(iii)(vi)	Mesto, ustanovljeno pred več kot 4000 leti, je dalo navdih Homerjevi Iliadi in Vergilovi Eneidi. Trojo je odkril Heinrich Schliemann v poznem 19. stoletju. Postala ena od najbolj znanih arheoloških najdišč na svetu.
Bursa in Cumalıkızık: rojstvo Osmanskega cesarstva		TurBursa 40°11′05″N 29°03′44″E	2014	Kulturni:TurBur (i)(ii)(iv)(vi)	Bursa, prva prestolnica Osmanskega cesarstva v 14. stoletju, je s svojim inovativnim načrtom mesta postala glavni zgled za kasnejša osmanska mesta. Bližnja vas Cumalıkızık je tipičen primer sistema vakufov, ki so pripomogli k razvoju prestolnice.
Mesto Safranbolu		TurKarabük 41°15′36″N 32°41′23″E	1994	Kulturni:TurCit (ii)(iv)(v)	Safranbolu, mesto na križišču karavanskih poti, je cvetelo od 13. stoletja. Njegova arhitektura je imela velik vpliv na razvoj mest po celem Osmanskem cesarstvu.
Diyarbakırska trdnjava in kulturna krajina Hevselski vrtovi		TurDiyarbakır 37°54′11″N 40°14′22″E	2015	Kulturni:TurDiy (iv)	Diyarbakır je bil zelo pomembno mesto od helenističnega obdobja do danes. Mesto ima 5800 m dolgo obzidje in Hevselske vrtove, ki so mesto oskrbovali z vodo in hrano.
Efez		Turİzmir 37°55′45″N 27°21′34″E	2015	Kulturni:TurEph (iii)(iv)(vi)	Antično grško mesto Efez je s svojim Artemidimim templjem slovelo kot eno od Sedmih čudes antičnega sveta. Tempelj je zdaj v ruševinah. Ko je mesto v 2. stoletju n. št. prišlo pod rimsko oblast, se je razcvetelo in nam pustilo veliko monumentalnih stavb, med njimi tudi Celzovo knjižnico. Hiša Device Marije in bazilika sv. Janeza Apostola sta bili od 5. stoletja pomemben cilj krščanskih romarjev.
Göbekli Tepe		TurŞanlıurfa 37°13′00″N 38°55′21″E	2018	Kulturni:TurGob (i)(ii)(iv)	Nastanek mesta je datiran v predlončarski neolitik A med 10. in 9. tisočletjem pr. n. št. Mesto je bilo zelo verjetno obredno središče neolitskih lovcev-nabiralcev.
Narodni park Göreme in Kapadoška skalna mesta		TurNevşehir 38°40′00″N 34°51′00″E	1985	Mešani:TurGor (i)(iii)(v)(vii)	Dolina Göreme slovi po svojih izjemnih peščenih stolpih. V Kapadokiji je tudi množica v vulkanski tuf vklesanih bivališč, vasi, cerkva, podzemnih mest in ikonoklastične bizantinske umetnosti.
Velika mošeja in bolnišnica v Divriğiju		TurSivas 39°22′17″N 38°07′19″E	1985	Kulturni:TurGre (i)(iv)	Kompleks mošeje in bolnišnice v Divriğiju je bil ustanovljen v zgodnjem 13. stoletju. Je edinstven primer islamske arhitekture, v katerem se mešajo skladne in včasih povsem nasprotne arhitekturne oblike.
Hetitska prestolnica Hatuša		TurÇorum 40°00′50″N 34°37′14″E	1986	Kulturni:TurHat (i)(ii)(iii)(iv)	Uradna prestolnica Hetitskega cesarstva z zelo lepo ohranjenimi mestnimi vrati in bližnjim skalnim svetiščem Yazılıkaya spada med zadnje ostanke nekoč največje sile v Anatoliji in severni Siriji.
Hierapolis-Pamukkale		TurDenizli 37°55′26″N 29°07′24″E	1988	Mešani:TurHie (iii)(iv)(vii)	Naravni kraj Pamukkale slovi po vizualno izjemni pokrajini, ki jo sestavljajo okamneli slapovi, kapniki in terase. V bližnjem mestu Hierapolis, ustanovljenem konec 2. stoletja pr. n. št., so različne grško-rimske stavbe, vključno s templji, kopališči in nekropolo, pa tudi primeri zgodnjekrščanske arhitekture.
Zgodovinski deli Carigrada		TurIstanbul 41°00′30″N 28°58′48″E	1985	Kulturni:TurHis (iii)(iv)(vii)	Carigrad (prej Konstantinopel) kot prestolnica Bizantinskega in Osmanskega cesarstva je že več kot dve tisočletji glavno politično, versko in kulturno središče. V mestu so bile zgrajene izjemne mojstrovine, kot so Konstantinopelski hipodrom, Hagija Sofija, mošeja Sulejmanija in palača Topkapı, ki pričajo o veliko genialnih arhitektih, ki so ustvarjali v preteklih stoletjih.
Nemrut Dağ		TurAdıyaman 38°02′12″N 38°45′49″E	1987	Kulturni:TurNem (i)(iii)(iv)	Nemrut Dağ je kraj, kjer je komagenski kralj Antioh I. Teos (69–34 pr. n. št.) zgradil svoj tempelj-grobnico, obdano s kolosalnimi kipi in stelami. Gradnja je bila eden on najambicioznejših arhitekturnih podvigov v helenističnem obdobju.
Neolitsko najdišče Çatalhöyük		TurKonya 37°40′00″N 32°49′41″E	2012	Kulturni:TurNeo (iii)(iv)	Çatalhöyük je bil naseljen približno od leta 7400 pr. n. št. do 5200 pr. n. št. Obširno mesto spada med nekaj primerov dobro ohranjenih neolitskih naselij z enakomerno urbano postavitvijo, bivališči, dostopnimi skozi streho, in stenskimi poslikavami in reliefi, ki pričajo o pra-mestnem načinu življenja.
Pergamon in večslojna kulturna pokrajina		Turİzmir 39°07′33″N 27°10′48″E	2014	Kulturni:TurPer (i)(ii)(iii)(iv)(vi)	Pergamon je bil ustanovljen v 3. stoletju pr. n. št. kot prestolnica helenistične Atalidske dinastije. Spadal je med najpomembnejša mesta antičnega sveta. Mesto se je razvijalo tudi po letu 133, ko je pripadlo Rimskemu cesarstvu, in postalo znano kot veliko zdraviliško središče.
Odrinska mošeja Selimija in pripadajoč socialni kompleks		Turprovinca Edirne 41°40′40″N 26°33′34″E	2011	Kulturni:TurSel (i)(iv)	Kompleks Selimove mošeje v Odrinu je bil zgrajen v 16. stoletju. Načrte zanj je naredil arhitekt Mimar Sinan. Sinanova mojstrovina predstavlja najvišji dosežek osmanske arhitekture.
Ksantos-Letoon		TurAntalya in Muğla 36°20′06″N 29°19′13″E	1988	Kulturni:TurXan (ii)(iii)	Kraj sestavljata dve sosednji naselji. Ksantos, središče likijske civilizacije, je imel pomembne arhitekturne vplive na druga mesta v regiji. Spomenik Nereid je neposredno navdihnil mavzolej v Halikarnasu v Kariji. V Letoonu, pomembnem verskem središu v Likiji, so odkrili Letoonski trojezični napis, ki je bil ključ za razvozlavanje že dolgo izumrlega likijskega jezika.
Melid / Arslantepe		TurMalatya 38°22′55″N 38°21′40″E	2021	Kulturni:TurXan (iii)	Arslantepe grič je 30 metrov visok arheološki spomenik na ravnici Malatya, 15 km jugozahodno od reke [[Evfrat]g. Arheološki dokazi z najdišča pričajo o njegovi zasedbi od vsaj 6. tisočletja pred našim štetjem do srednjega veka.