Sebastijan Žepič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sebastijan Žepič
Rojstvo18. januar 1829({{padleft:1829|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1]
Gozd, Tržič[1]
Smrt9. januar 1883({{padleft:1883|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1] (53 let)
Zagreb[1]
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 Avstrijsko cesarstvo
Poklicsrednješolski učitelj, klasični filolog, jezikoslovec, filolog, prevajalec, kritik, zbiralec ljudske glasbe

Sebastijan Žepič, slovenski gimnazijski profesor, slavist in klasični filolog, * 18. januar 1829, Gozd, Tržič, † 9. januar 1883, Zagreb.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Sebastijan (Boštjan) Žepič, šolnik in jezikoslovec, se je rodil v kmečki družini Antonu in Tereziji (rojena Mali). Po ljudski šoli v Križah je obiskoval gimnazijo v Ljubljani (1844–1851) in se vzdrževal s priložnostnimi zaslužki. Nato je na Dunaju študiral klasično in slovansko filologijo (1851–1854), ob skromni štipendiji si je pomagal z inštrukcijami, kot odličen študent pa je že v 3. letniku supliral (1853/1854) na dunajski akademski gimnaziji. Izpit za gimnazijskega profesorja iz latinščine, slovanskih jezikov in slovenščine za vse gimnazijske razrede je opravil leta 1855. Služboval je na gimnazijah v Varaždinu (1854–1871), v Novem mestu (1871–73) in v Zagrebu (1873–1883). Že od študentskih let je prijateljeval z Janezom Trdino, zlasti pa z Matijem Valjavcem, kateremu je pomagal nabirati ljudske pripovedke v okolici Varaždina (1858), sam pa je zapisoval slovenske ljudske pesmi.

Za Mohorjevo družbo je prevedel eno njenih prvih knjig Slovenski Goffine ali Razlaganje cerkvenega leta (Celovec, 1853). V slovenščino je prevedel tudi nekaj komedij iz nemščine in češčine. V Sloveniji in na Hrvaškem je objavljal krajše jezikoslovne in pravopisne prispevke. Za Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti je prirejal besedila starejših hrvaških književnikov. V ožji domovini je objavil učbenika za latinščino (1875) ter latinsko-nemško-slovenski in slovensko-latinski slovar (1875), v hrvščini pa priročni latinsko-hrvaški slovar (1881). Pomemben pa je tudi njegov delež pri velikem Latinsko-hrvatskem rječniku za škole M. Divkovića (1881), za katerega je v celoti obdelal črke C-H.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
  2. Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Lisac Ljubomir Andrej. »Žepič Sebastijan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.