Račke, mravlje in čebelice
Račke, mravlje in čebelice so slovenska prekmurska ljudska pravljica. Govori o treh bratih, ki so odšli v svet in se znašli v zakletem gradu. Od tam jih je rešil najmlajši bratec, s pomočjo hvaležnih živali. Zapisala jo je Ana Pinterič iz Borejcev.
Analiza pravljice[uredi | uredi kodo]
- pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;
- književne osebe:
- književni prostor in čas nista znana;
- slogovne značilnosti:
- ponavljanje (gredo, gredo; čap, čap),
- pomanjševalnice (vodica, račke, kljunček, mravljice ...),
- ukrasni pridevki (prelepa deklica, srebrna banja, zlatokljune račke, bistra vodica ...),
- personificirane živali;
- motivi:
- motiv treh bratov,
- motiv dobrote (deček je dobrega srca in reši tudi svoja brata),
- motiv hvaležnih živali (živali dečku pomagajo, ker je bil dober do njih),
- motiv revščine ( bratje gredo po svetu iskat službo);
- konec je srečen.
Analiza pravljice po Alenki Goljevšček[uredi | uredi kodo]
- izročenost: najmlajšemu bratcu kraljična določi, na kakšen način bo rešil svoja brata z gradu in sicer s tem, da ju okopa v čistem medu;
- selstvo: potovanje, bratje so odšli po svetu;
- zajedalstvo: junak (najmlajši brat) ne pride do srečnega konca s svojim trudom, temveč delo opravijo hvaležne živali.
Ljudske značilnosti[uredi | uredi kodo]
- avtor ni znan;
- književne osebe niso imenovane;
- narečne besede: ako, dečko, pomoremo, log;
- pravljično število: tri (trije bratje, tri vrste živali);
- borba: dobro – zlo.
Motivno-tematske povezave[uredi | uredi kodo]
- Motiv treh bratov: Slepi bratec,Grofična z zlatimi lasmi, Olje maldosti,Zlato jabolko.
- Motiv hvaležnih živali: Slepi bratec, Rjava škatlica.
- Motiv revščine: Zviti Martin, O treh grahih.
Značilnosti vseh pripovedi iz knjige Slepi bratec: Prekmurske ljudske pripovedi[uredi | uredi kodo]
- Izbrane prekmurske ljudske pripovedke in pravljice.
- Avtor ni znan.
- Čutijo se zgodovinski vplivi:
- verski (širjenje protestantizma) in
- izoliranost Prekmurja od ostalih delov Slovenije (narečje se močno razlikuje od slovenskega knjižnega jezika).
- Tematski poudarek na milenarizmu: zaradi dobrote so glavni literarni liki na koncu bogato nagrajeni.
- Pogosto omenjena revščina: junaki gredo po svetu iskat srečo (O treh grahih, Zviti Martin)
- Pogosti motivi:
- treh bratov (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Zlato jabolko), tudi treh hčera (Tri revne deklice);
- hvaležnih živali (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Rjava škatlica);
- hudiča (Tri revne deklice).
- Slogovne značilnosti:
- pomanjševalnice,
- ponavljanja,
- ukrasni pridevki,
- narečne besede,
- pravljična števila (najpogostejše število tri),
- potovanje je prestavljeno v sfero čudežnega: ni časovnih ovir, prevelikh razdalj.
- Književne osebe:
- realne ali fantastične;
- liki so poimenovani po poklicu, družbenem položaju, običajno predstavljajo isto lastnost (mačeha – zlobna, kraljična – lepa), kadar imajo imena so tipično prekmurska;
- črno-belo slikanje oseb (hudoben – dober, reven – bogat);
- personificirani liki: živali, rastline, predmeti;
- nastopajo vile sojenice, grofi, kralji, zaklete kraljične, dobri starčki in starke, človeku prijazne živali (največkrat petelin, tudi kače), hudobne čarovnice in čarovniki, krvoločni zmaji, razbojniki; Ogri, Romi ...
Viri[uredi | uredi kodo]
- Konter, Julij, Hren – Kompoljski, Anton, 1923, 1928: Narodne pravljice iz Prekmurja, II. del. Maribor: Učiteljski dom.
- Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
- Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005
- Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991