Zviti Martin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Je slovenska prekmurska ljudska pravljica. Govori o siromaku Martinu, ki gre po svetu iskat delo, da bo lahko nahranil svojo številčno družino. Zapisala jo je Cilka Franc, Kovačevci.

Analiza pravljice[uredi | uredi kodo]

  • pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;
  • književne osebe:
  • književni prostor in čas nista znana;
  • slogovne značilnosti:
    • ponavljanje (lop, lop),
    • pomanjševalnice (Martinek, možiček),
    • ukrasni pridevki (drobcen možiček);
  • motivi:
    • motiv revščine (Martin gre po svetu iskat službo);
  • konec je srečen.

Analiza pravljice po Alenki Goljevšček[uredi | uredi kodo]

  • izročenost: gospodinja naroči Martinu, kaj mora storiti, da bo lahko služil pri njej;
  • selstvo: Martin gre po svetu iskat službo;
  • zajedalstvo: gospodinjin sin opravi večji del naloge, Martin pa ga ukane in nalogo zvito dokonča;
  • milenarizem: Martin je nagrajen s polno vrečo denarja in srečno zaživi s svojo družino.

Ljudske značilnosti[uredi | uredi kodo]

  • avtor ni znan;
  • književne osebe niso imenovane, le glavni lik ima tipično prekmursko ime;
  • narečne besede: cepelige;
  • pravljično število: tri (tretje mesto, leto traja tri dni).

Motivno-tematske povezave[uredi | uredi kodo]

Značilnosti vseh pripovedi iz knjige Slepi bratec: Prekmurske ljudske pripovedi[uredi | uredi kodo]

  • Izbrane prekmurske ljudske pripovedke in pravljice.
  • Avtor ni znan.
  • Čutijo se zgodovinski vplivi:
    • verski (širjenje protestantizma) in
    • izoliranost Prekmurja od ostalih delov Slovenije (narečje se močno razlikuje od slovenskega knjižnega jezika).
  • Tematski poudarek na milenarizmu: zaradi dobrote so glavni literarni liki na koncu bogato nagrajeni.
  • Pogosto omenjena revščina: junaki gredo po svetu iskat srečo (O treh grahih, Zviti Martin)
  • Pogosti motivi:
  • Slogovne značilnosti:
    • pomanjševalnice,
    • ponavljanja,
    • ukrasni pridevki,
    • narečne besede,
    • pravljična števila (najpogostejše število tri),
    • potovanje je prestavljeno v sfero čudežnega: ni časovnih ovir, prevelikh razdalj.
  • Književne osebe:
    • realne ali fantastične;
    • liki so poimenovani po poklicu, družbenem položaju, običajno predstavljajo isto lastnost (mačeha – zlobna, kraljična – lepa), kadar imajo imena so tipično prekmurska;
    • črno-belo slikanje oseb (hudoben – dober, reven – bogat);
    • personificirani liki: živali, rastline, predmeti;
    • nastopajo vile sojenice, grofi, kralji, zaklete kraljične, dobri starčki in starke, človeku prijazne živali (največkrat petelin, tudi kače), hudobne čarovnice in čarovniki, krvoločni zmaji, razbojniki; Ogri, Romi ...

Viri[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
  • Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005
  • Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991

Glej tudi[uredi | uredi kodo]