Zviti Martin

Je slovenska prekmurska ljudska pravljica. Govori o siromaku Martinu, ki gre po svetu iskat delo, da bo lahko nahranil svojo številčno družino. Zapisala jo je Cilka Franc, Kovačevci.

Analiza pravljice

• pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;
• književne osebe:
  • siromak Martin,
  • gospodinja,
  • gospodinjin sin;
• književni prostor in čas nista znana;
• slogovne značilnosti:
  • ponavljanje (lop, lop),
  • pomanjševalnice (Martinek, možiček),
  • ukrasni pridevki (drobcen možiček);
• motivi:
  • motiv revščine (Martin gre po svetu iskat službo);
• konec je srečen.

Analiza pravljice po Alenki Goljevšček

• izročenost: gospodinja naroči Martinu, kaj mora storiti, da bo lahko služil pri njej;
• selstvo: Martin gre po svetu iskat službo;
• zajedalstvo: gospodinjin sin opravi večji del naloge, Martin pa ga ukane in nalogo zvito dokonča;
• milenarizem: Martin je nagrajen s polno vrečo denarja in srečno zaživi s svojo družino.

Ljudske značilnosti

• avtor ni znan;
• književne osebe niso imenovane, le glavni lik ima tipično prekmursko ime;
• narečne besede: cepelige;
• pravljično število: tri (tretje mesto, leto traja tri dni).

Motivno-tematske povezave

• Motiv revščine: Račke, mravlje in čebelice, O treh grahih

Značilnosti vseh pripovedi iz knjige Slepi bratec: Prekmurske ljudske pripovedi

• Izbrane prekmurske ljudske pripovedke in pravljice.
• Avtor ni znan.
• Čutijo se zgodovinski vplivi:
  • verski (širjenje protestantizma) in
  • izoliranost Prekmurja od ostalih delov Slovenije (narečje se močno razlikuje od slovenskega knjižnega jezika).
• Tematski poudarek na milenarizmu: zaradi dobrote so glavni literarni liki na koncu bogato nagrajeni.
• Pogosto omenjena revščina: junaki gredo po svetu iskat srečo (O treh grahih, Zviti Martin)
• Pogosti motivi:
  • treh bratov (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Zlato jabolko), tudi treh hčera (Tri revne deklice);
  • hvaležnih živali (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Rjava škatlica);
  • hudiča (Tri revne deklice).
• Slogovne značilnosti:
  • pomanjševalnice,
  • ponavljanja,
  • ukrasni pridevki,
  • narečne besede,
  • pravljična števila (najpogostejše število tri),
  • potovanje je prestavljeno v sfero čudežnega: ni časovnih ovir, prevelikh razdalj.
• Književne osebe:
  • realne ali fantastične;
  • liki so poimenovani po poklicu, družbenem položaju, običajno predstavljajo isto lastnost (mačeha – zlobna, kraljična – lepa), kadar imajo imena so tipično prekmurska;
  • črno-belo slikanje oseb (hudoben – dober, reven – bogat);
  • personificirani liki: živali, rastline, predmeti;
  • nastopajo vile sojenice, grofi, kralji, zaklete kraljične, dobri starčki in starke, človeku prijazne živali (največkrat petelin, tudi kače), hudobne čarovnice in čarovniki, krvoločni zmaji, razbojniki; Ogri, Romi ...

Viri

• Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
• Konter, Julij, Hren – Kompoljski, Anton, 1923, 1928: Narodne pravljice iz Prekmurja, II. del. Maribor: Učiteljski dom.

Literatura

• Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
• Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005
• Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991

Glej tudi

• Slovenska mladinska književnost
• Seznam slovenskih pravljic
• Prekmurščina