Python (programski jezik)
 Logotip |
|
| Oblikoval | Guido van Rossum |
|---|---|
| Razvijalec | Python Software Foundation |
| Stabilna izdaja | 3.3.1 (7. april 2013) |
| Pregledna izdaja | 3.3a0[1] |
| Tipiziranje | dinamično, močno |
| Večje implementacije | CPython, IronPython, Jython, Python for S60, PyPy |
| Vplivi | ABC,.[2] ALGOL 68,[3] C,[4] C++,[5] Haskell,[6] Icon,[7] Java, Lisp, Modula-3,[5] Perl |
| Vplival na | Boo, Cobra, D, Falcon, Groovy, JavaScript, Ruby |
| OS | Cross-platform |
| Licenca | Python Software Foundation License |
| Običajna končnica datoteke | .py, .pyw, .pyc, .pyo, .pyd |
| Spletna stran | python.org |
 Python Programming na Wikibooks |
|
Python je tolmačeni programski jezik, ki ga je ustvaril Guido van Rossum leta 1990. Jezik je dobil ime po priljubljeni angleški televizijski nanizanki Leteči cirkus Montyja Pythona (Monthy Python's Flying Circus). Python ima popolnoma dinamične podatkovne tipe, samodejno upravlja s pomnilnikom in podpira funkcionalno, imperativno oziroma proceduralno, strukturirano in objektno orientirano računalniško programsko paradigmo. Zaradi dinamičnih podatkovnih tipov je podoben jezikom Perl, Ruby, Scheme, Smalltalk in Tcl. Razvili so ga kot odprtokodni projekt, ki ga je upravljala neprofitna organizacija Python Software Foundation. 7. aprila 2013 je izšla najnovejša različica 3.3.1.
Zgled [uredi]
Pozdravljen svet v Pythonu:
print 'Pozdravljen svet!'
Zunanje povezave [uredi]
Sklici [uredi]
- ^ dev/Python v3.3a0 documentation (angleščina).
- ^ Why was Python created in the first place? (angleščina). General Python FAQ. Python Software Foundation. Pridobljeno dne 22. marec 2007.
- ^ Kuchling, Andrew M. (22 Dec 2006). Interview with Guido van Rossum (1998). amk.ca.
- ^ van Rossum, Guido (1993). "An Introduction to Python for UNIX/C Programmers" (v angleščini). Proceedings of the NLUUG najaarsconferentie (Dutch UNIX users group). http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.38.2023. "even though the design of C is far from ideal, its influence on Python is considerable.".
- ^ 5,0 5,1 Classes (angleščina). The Python Tutorial. Python Software Foundation. Pridobljeno dne 2012-02-20. “It is a mixture of the class mechanisms found in C++ and Modula-3”
- ^ Kuchling, A. M.. Functional Programming HOWTO (angleščina). Python v2.7.2 documentation. Python Software Foundation. Pridobljeno dne 9. februar 2012.
- ^ PEP 255 -- Simple Generators (angleščina). Python Enhancement Proposals. Python Software Foundation (2001-05-18). Pridobljeno dne 9. februar 2012.
| Glavni programski jeziki (več) | |||
|
Industrijski: ABAP | Ada | C | C++ | C# | COBOL | Delphi | Fortran | java | JavaScript | Lisp | Objective-C | Perl | PHP | PL/SQL | Python | SAS | sh | SQL | Visual Basic | zbirnik
|
 |
Ta članek o računalništvu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
