Android (operacijski sistem)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Android
Android robot.svg
Android logo (2007-2014).svg
Android 4.0.png
Zaslonski posnetek s telefona Samsung Galaxy Nexus z Googleom in operacijskim sistemom Android 4.0
Podjetje / razvijalec Google
Open Handset Alliance
Android Open Source Project
Programski jezik C, C++, Java[1]
OS družina Unix-like
Status Current
Izvorna koda Open source[2]
Prva objava september 23, 2008 (2008-09-23)[3]
Zadnja
stabilna
različica
4.4.2 KitKat / december 9, 2013 (2013-12-09)[4][5]
Ciljni trg Smartphones
Tablet computers
Razpoložljivi jeziki Multi-lingual
Upravitelj paketa Google Play, APK
Podprte platforme ARM, MIPS,[6] x86[7]
Vrsta jedra Monolithic (modified Linux kernel)
Privzeti uporabniški vmesnik Graphical (Multi-touch)
Licenca Apache License 2.0
Linux kernel patches under GNU GPL v2[8]
Uradna spletna stran www.android.com

Android je odprtokodni programski jezik in operacijski sistem za pametne telefone, ter ostale prenosne naprave. Zgrajen je na Linuxovem jedru.

Začetki[uredi | uredi kodo]

Za razvoj Androida je najzaslužnejši Google, ki je ravno v ta namen ustanovil poslovno združenje več podjetij, imenovano Open Handset Alliance (OHA), ter pod svoje okrilje vzel hitro rastoče podjetje Android, Inc. Poslovno združenje so ustanovili oziroma predstavili javnosti 5. novembra 2007 s prizadevanjem skupnega razvoja odprtih standardov na področju telefonije ter ostalih prenosnih naprav, saj poslovno združenje teži k razvoju inovacij na področju mobilne telefonije, ter prenosnih naprav, prav tako pa želi približati te telefone uporabnikom z vedno cenejšimi in boljšimi pametnimi telefoni, ter prenosnimi napravami.

Prednosti uporabe platforme[uredi | uredi kodo]

  • ker je Android odprtokoden, omogoča cenejše in lažje razvijanje programov. Občutno prednost tu občutijo tudi uporabniki, saj so programi za ta operacijski sistem večinoma zastonjski
  • omogoča cenejše, lažje in hitrejše razvijanje pametnih telefonov (proizvajalcem ni potrebno več razvijati operacijskih sistemov, lahko pa razvijajo posamezne komponente sistema)
  • je enostaven, odziven in omogoča večopravilnost
  • se samodejno sinhronizira z Googleovimi storitvami

Različice popravkov oz. zgodovina Androida[uredi | uredi kodo]

Besede v oklepajih, ki ležijo pod naslovi popravkov, so njihova imena; popravki so poimenovani po sladicah, ki si sledijo po abecednem redu.

Android 1.0[uredi | uredi kodo]

Prva različica operacijskega sistema, ki je prišla na trg s prvimi pametnimi telefoni 9. februarja 2009. Operacijski sistem je vseboval funkcije, kot so budilka, testni prikaz (demo) uporabniškega vmesnika, pregledovalnik za internet, kamero, itd. Ta različica operacijskega sistema je bila zelo okrnjena.

Android 1.5[uredi | uredi kodo]

(Cupcake)

Popravek za različico 1.0. Ta različica operacijskega sistema je sprožila pravo poplavo pametnih telefonov na tržišču in med uporabniki. Poleg različice 1.0 so tej različici dodatno dodali še možnosti dodajanja medijskih datotek neposredno na internet, možnost bluetooth povezave, animacije na ekranu, itd. Operacijski sistem je nastal na platformi Linux Kernel 2.6.27.

Android 1.6[uredi | uredi kodo]

(Donut)

Splavili so ga 15. septembra, 2009. Dodan mu je bil nov, preglednejši, uporabnejši Android Market za prenos programov, skupaj z Open Handset Alliance so pripravili telefon HTC Hero in na njem uspešno zagnali to različico operacijskega sistema. Na ta način so prvič pritegnili pozornost ostalih večjih proizvajalcev mobilnih telefonov. Nastal je na platformi Linux Kernel 2.6.29.

Android 2.0[uredi | uredi kodo]

(Eclair)

Android 2.0 je nastal v rekordnem času od zadnjega popravka, 26. oktobra 2009. Ta različica je bila nekaj novega, saj so jo pričeli izdelovati od samega začetka in ni popravek. Zaradi ponovne izdelave, so se vsem uporabnikom prejšnjih različic operacijskega sistema telefoni nadgradili v celoti. Posledice so bile občutna pohitritev odzivnega časa operacijskega sistema, novi uporabniški vmesniki, bluetooth 2.1 in podobno.

Android 2.2[uredi | uredi kodo]

(Froyo)

Popravek se je sprva pojavil na telefonu HTC Nexus One, sčasoma pa tudi na ostalih pametnih telefonih. Ključne značilnosti popravka so bile nalaganje aplikacij na spominsko kartico telefona, vizualno popravljeni in spremenjeni uporabniški vmesniki, ter spremenjen Android market, ki je sedaj omogočal samodejne posodobitve aplikacij.

Android 2.3[uredi | uredi kodo]

(Gingerbread)

Pojavil se je 6. decembra 2010. Ker so se pri tem popravku večinoma osredotočili na strojno opremo, vsebuje popravek dva nova senzorja (giroskop, barometer). Dodana so tudi orodja za kopiranje in lepljenje datotek. Prav tako so ta popravek razširili tudi za širše ločljivosti zaslonov (XVGA ali večje).

Android 3.0[uredi | uredi kodo]

(Honeycomb)

Pojavil se je 22. februarja 2011. Je prvi android, ki je bil namenjen le tablicam. Prva tablica z androidom 3.0, imenovana Motorola Xoom, je izšla 24. februarja 2011. Zasnovan je bil na platformi Linux kernel 3.0.1.

Android 4.0[uredi | uredi kodo]

(Ice cream sandwich)

Na trg je prispel skupaj s telefonom Galaxy Nexus 19. okrobra 2011. Izvorno kodo je Google objavil na spletu 14. novembra 2011. V obilici popravkov in dodatnih funkcionalnosti sistema izstopajo strojno pospešen grafični vmesnik, prenova grafičnega vmesnika, odklep s prepoznavo obraza, nov spletni brskalnik, izboljšana aplikacija za kamero, itd.

Android 4.1/4.2/4.3[uredi | uredi kodo]

(Jelly Bean)

Google je Android 4.1 napovedal na konferenci 27. junija 2012. Izšel je 9. julija 2012, prva naprava, ki je poganjala Android 4.1 pa je bila tablica Nexus 7, ki je izšla 13. julija 2012. Google je hotel napovedati Android 4.2 29. oktobra 2012 v New Yorku, vendar je dogodek odpadel zaradi orkana Sandy-ja. Google ni prestavil dogodka, namesto tega je izid napovedal kar preko medijev. Prvi napravi, ki sta poganjali Android 4.2 sta bili LG Nexus 4 in Samsung Nexus 10, ki sta izšli 13. novembra 2012.

Android 4.4[uredi | uredi kodo]

(Kit Kat)

Predstavljen naj bi bil 14. oktobra 2013 v okviru Google I/O konference. Prva naprava z najnovejšo verzijo Android OS naj bi bil novi Google Nexus 5, ki bo prav tako predstavljen na omenjeni konferenci.

Prihod naslednjega popravka[uredi | uredi kodo]

Datum izzida novega Androida 5.0, katerega vzdevek bo Lime Pie, še ni znan, vndar se špekulira, da naj bi izšel prihodnje leto(2015)

Zgradba operacijskega sistema[uredi | uredi kodo]

Operacijski sistem Android je sestavljen iz petih elementov. Ti elementi so aplikacije, njihovo ogrodje, knjižnjice, prevajalnik, in Linux kernel.

Aplikacije[uredi | uredi kodo]

Vse te aplikacije so napisane v programskem jeziku Java. Poleg nje se za izdelavo programov uporablja tudi Xml. Aplikacije so sestavljene v Android paket s končnico .apk.

Vsaka aplikacija se požene v svojem Linux procesu. Operacijski sistem požene proces takrat, ko mu je poslana zahteva za izvajanje aplikacije. Ko z izvajanjem aplikacije zaključimo, se proces zapre. To omogoča rabo pomnilnika tudi drugim aplikacijam. Vsak posamezni proces se prevede posebej, kar omogoči izoliranje aplikacij, da delujejo med sabo neodvisno. Vsaki aplikaciji se ob zagonu ustvari tudi lastna identifikacijska koda, kateri se nato dodajo pravice za uporabo strojne opreme.

Aplikacijsko ogrodje[uredi | uredi kodo]

V aplikacijskem ogrodju se nahajajo vse sistemske aplikacije, ki se uporabljajo za koordiniranje aplikacij. Te aplikacije so:

  • upravljalec aktivnosti
  • upravljalec pomnilnika
  • upravljalec lokacij
  • upravljalec obvestil

Knjižnice[uredi | uredi kodo]

So temeljni del sistema Android. Do njih navaden uporabnik operacijskega sistema ne more dostopati. Uporabljajo jih razvijalci za dostop do strojnih komponent naprave.

Prevajalnik[uredi | uredi kodo]

Operacijski sistem Android za prevajanje kod aplikacij uporablja prevajalnik JIT (Just in time compiler). To omogoča prenos aplikacij na več različnih prenosnih naprav, brez ponovnega pisanja izvorne kode.

Google Play[uredi | uredi kodo]

Google Play je licenčna aplikacija podjetja Google, ki se uporablja za prenos oziroma za nalaganje aplikacij. To se izvršuje na dva načina. Lahko jih nalagamo neposredno preko aplikacije, ali pa jih naložimo preko enolične kode, katero s prenosno napravo preberemo. Po branju nato Google Play sam poišče aplikacijo na njihovem strežniku, jo prenese, ter namesti na prenosno napravo. Aplikacija je bila predstavljena na Googlovi konferenci oktobra 2008. Je zelo priročna aplikacija za distribucijo aplikacij. Poleg aplikacij, so na Google Play objavljeni tudi filmi, glasba, knjige, revije in naprave. Le-te sicer še niso na voljo v Sloveniji, jih je pa mogoče uporabljati z uporabo t.i. proxy-jev.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Android Code Analysis". Pridobljeno dne 2012-06-01. 
  2. ^ "Philosophy and Goals". Android Open Source Project. Google. Pridobljeno dne 2012-04-21. 
  3. ^ "Announcing the Android 1.0 SDK, release 1". 2008-09-23. Pridobljeno dne 2012-09-21. 
  4. ^ "[Android 4.2.1 hits AOSP] 4.2.1 in AOSP". 2012-11-27. Pridobljeno dne 2012-11-27. 
  5. ^ "Android 4.2.1 Jelly Bean heads to AOSP". Android Community. Pridobljeno dne 2012-11-27. 
  6. ^ "MIPS gets sweet with Honeycomb". Eetimes.com. Pridobljeno dne 2012-02-20. 
  7. ^ Shah, Agam (December 1, 2011). "Google's Android 4.0 ported to x86 processors". Computerworld. International Data Group. Pridobljeno dne 2012-02-20. 
  8. ^ "Licenses". Android Open Source Project. Open Handset Alliance. Pridobljeno dne 2012-09-09. "The preferred license for the Android Open Source Project is the Apache Software License, 2.0. ... Why Apache Software License? ... For userspace (that is, non-kernel) software, we do in fact prefer ASL2.0 (and similar licenses like BSD, MIT, etc.) over other licenses such as LGPL. Android is about freedom and choice. The purpose of Android is promote openness in the mobile world, but we don't believe it's possible to predict or dictate all the uses to which people will want to put our software. So, while we encourage everyone to make devices that are open and modifiable, we don't believe it is our place to force them to do so. Using LGPL libraries would often force them to do so." 
  • Android Slovenija. Slovenski Android spletni portal (v slovenščini)
  • Android developers. Uradna spletna stran razvijalcev. Pridobljeno dne 17. 1. 2011. (v angleščini)
  • Android - uradna spletna stran. Pridobljeno dne 17. 1. 2011. (v angleščini)
  • vse o Androidu. Opis operacijskega sistema (Joe Eitel). Pridobljeno dne 17. 1. 2011. (v angleščini)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]