FreeBSD

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
FreeBSD
Screenshot of FreeBSD terminal
FreeBSD 6.2 začetno okno
RazvijalecProjekt FreeBSD
Družina OSBSD
Izvorna kodaOdprta koda
Prva izdaja1 november 1993
Zadnja izdaja13.1 / 16. maj 2022 (2022-05-16)
Zadnja predogledna izdaja14.0 - CURRENT / 23. december 2021 (2021-12-23)
Podprte platformeAMD64, ia64, Arhitektura ARM, i386, PowerPC
Vrsta jedraMonolitno
Licenca[1]
Spletno mestowww.freebsd.org

FreeBSD je prosto dostopen odprtokodni operacijski sistem, ki izhaja iz BSD Unix kulture. Temelji na 386BSD in 4.4BSD. Glavni podprti arhitekturi sta 64-bitna x86 in ARMv8, slabše podprte pa so 32-bitna x86, druge ARM ter MIPS, PowerPC in RISC-V arhitekture.

V nasprotju z Linuxom, kjer ena skupina razvija jedro, drugi (projekt GNU) uporabniške pripomočke (lupina, osnovni ukazi ipd.), spet tretji pa vse skupaj zapakirajo v distribucije, se pri FreeBSD operacijski sistem razvija kot celota, njegova izvorna koda je na voljo v enem sistemu za nadzor različic (CVS). Tudi to je eden od razlogov, da FreeBSD velja za zelo učinkovitega, zanesljivega in robustnega. Tako se na Netcraftovi Arhivirano 2011-07-21 na Wayback Machine. lestvici neprekinjenega delovanja spletnih strežnikov pojavlja kot edini prost operacijski sistem.

Zgodovina in razvoj[uredi | uredi kodo]

Razvoj FreeBSD se je pričel leta 1993 na predelavi izvorne kode 386BSD. Zaradi vprašljivosti dovoljenja nekaterih delov te izvorne kode so različico 2.0, ki je izšla januarja 1995, v veliki meri prenovili in je temeljila na 4.4BSD-Lite Univerze Kalifornije v Berkeleyju.

Trenutno zadnja različica je 13.1-RELEASE, ki je izšla maja 2022[1]. Pri stabilnih različicah njeni številki sledi še besedica -STABLE. Različice, ki se končajo s -CURRENT, vsebujejo nove značilnosti in so namenjene preizkušanju. Novosti, ki se izkažejo za stabilne in zrele, so kasneje vključene v -STABLE.

Veja 5.x in novejše vsebuje številne novosti, večinoma tiste s področja varnosti. Ravno s tem namenom je bil ustanovljen projekt TrustedBSD, od koder je FreeBSD prevzel mehanizem MAC (mandatory access control - obvezen nadzor dostopa) ter datotečna sistema ACL (Access Control Lists) in UFS2. Podpira tudi šifrirane datotečne sisteme (sistem GDBE), izboljšano večprocesorsko delovanje in rešitev KSE za nitenje v razmerju m:n med jedrom in uporabniškim novojem. Knjižnica s to rešitvijo je od različice 5.3 dalje privzeta.

Ports[uredi | uredi kodo]

Sistem ports omogoča pregledno nameščanje programske opreme, ki so jo priredili za ta operacijski sistem. V imeniški hierarhiji so datoteke Makefile, tako lahko nameščamo in odstranjujemo programe z ukazom make. Za vsak takšen programski paket skrbi vzdrževalec, ki je odgovoren, da sledi novostim v razvoju tega paketa. Vnaprej prevedeni paketi (angl. »packages«) so običajno na voljo v dveh različicah: za vejo 4.x in za 5.x. Pakete za 4.x je največkrat mogoče namestiti tudi na sisteme z vejo 5.x.

Dovoljenje[uredi | uredi kodo]

FreeBSD je izdan pod dovoljenjem BSD (Berkeley Software Distribution), ki vsakomur dovoljuje uporabo in nadaljnje razpečevanje, dokler se ohranita oznaki o avtorskih pravicah in dovoljenju BSD. V nasprotju z GPL to ne preprečuje uporabe in razpečevanja delov kode pod drugimi dovoljenji.

Hčerinski projekti[uredi | uredi kodo]

Dovoljenje BSD omogoča, da se iz osnovnega FreeBSD izpelje hčerinske projekte. Nekateri izmed njih so:

  • GNU/FreeBSD je skupek FreeBSDjevega jedra z orodji projekta GNU. Razvija ga Debian.
  • DragonFly BSD se je odcepil od različice 4.8 zaradi nestrinjanja nekaterih razvijalcev z zasnovo veje 5.x.
  • FreeSBIE je »živa« distribucija FreeBSD, ki se zažene in deluje s plošče CD. Pripravlja jo skupina italijanskih uporabnikov *BSD.
  • Frenzy je podobna »živa« distribucija, namenjena predvsem rusko govorečim uporabnikom. Pripravljajo jo v Ukrajini.
  • BSDeviant je še ena »živa« distribucija, ki jo je mogoče spraviti na Mini CD-R.
  • PicoBSD se zažene z diskete. Na voljo je več izvedenk za različno strojno opremo.
  • Darwin je soroden operacijski sistem, ki se prvenstveno razvija za Applove računalnike in je precej prevzel iz FreeBSD.
  • m0n0wall je paket za vdorobrane (požarne zidove) in temelji na FreeBSD

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ https://www.freebsd.org/releases/13.1R/announce/

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Michael Lucas, Absolute BSD, The Ultimate Guide to FreeBSD, No Starch Press, julij 2002. ISBN 1-886411-74-3.
  • Dru Lavigne, BSD Hacks, 100 Industrial-Strength tips for BSD users and administrators, O'Reilly, maj 2004. ISBN 0-596-00679-9.
  • Michael Urban, Brian Tiemann, FreeBSD Unleashed, Second Edition, Sams Publishing, april 2003. ISBN 0-672-32456-3.
  • Greg Lehey, The Complete FreeBSD, 4th Edition, Documentation from the Source, O'Reilly, april 2003 ISBN 0-596-00516-4.
  • Marshall Kirk McKusick, George V. Neville-Neil, The Design and Implementation of the FreeBSD Operating System, Addison Wesley Professional, avgust, 2004. ISBN 0-201-70245-2. [4] (http://www.awprofessional.com/titles/0201702452 Arhivirano 2005-02-08 na Wayback Machine.)
  • Ted Mittelstaedt, The FreeBSD Corporate Networkers Guide, Addison-Wesley, december 2000. Paperback, book & CD edition, 401 pages. ISBN 0-201-70481-1.
  • The FreeBSD Handbook, Volume 1 : User Guide, 3rd Edition, FreeBSD Documentation Project, FreeBSD Mall, Inc., november 2003 ISBN 1-57176-327-9.
  • The FreeBSD Handbook, Volume 2 : Admin Guide, 3rd Edition, FreeBSD Documentation Project. FreeBSD Mall, Inc., september 2004 ISBN 1-57176-328-7.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=FreeBSD&oldid=5820531«