Prosto programje

Prosto programje ali prosta (tudi svobodna) programska oprema je pojem, ki zajema računalniške programe, ki uporabniku dovoljujejo uporabo, razmnoževanje, razširjanje, razumevanje, spreminjanje in izboljševanje programa. Natančneje lahko kot prosto programje opredelimo vse programe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1. Prosto razširjanje. Dovoljenje za uporabo programa uporabniku ne sme preprečevati nadaljnjega razširjanja programa. Uporabnik sme program deliti brezplačno ali ga prodajati, sme ga vključevati v zbirke ali distribucije programov, in za to ni dolžan plačevati odškodnine avtorju programa.
2. Dostopnost izvorne kode. Program mora biti dostopen v izvorni kodi, sme se ga razširjati tako v izvorni kot v prevedeni obliki. Če se razširja le v prevedeni obliki, mora biti jasno označena možnost brezplačnega dostopa do izvorne kode. Izvorne kode tudi ni dovoljeno namenoma pisati nepregledno.
3. Izvedena dela in integriteta avtorjeve kode. Program se sme spreminjati, izvedena dela pa se smejo razširjati pod enakimi pogoji kot izvirnik. Avtor lahko zahteva, da se spremembe in dopolnitve razširjajo kot popravki izvorne kode ločeno od izvirnika in jih uporabnik vključi pred prevajanjem programa.
4. Enakopravnost uporabnikov in načinov uporabe. Dovoljenje za uporabo programa ne sme razlikovati uporabnikov ali skupin uporabnikov, niti ne sme razlikovati načinov uporabe programa.
5. Dovoljenje za uporabo ne sme postavljati dodatnih omejitev. Dovoljenje za uporabo, ki izpolnjuje zahteve iz prejšnjih točk, mora zadostovati za uporabo programa, ne da bi uporabnik moral pristajati na dodatne omejujoče pogoje. Če je program razširjan kot del paketa, dovoljenje za uporabo ne sme omejevati pravic do uporabe programa izven tega paketa. Dovoljenje za uporabo mora tudi dopuščati razširjanje programa v paketu s programi, ki se razširjajo z drugačnimi dovoljenji za uporabo.

Dovoljenje za uporabo prostega programja ne varuje avtorja programa, temveč proces nastajanja prostega programja. Zagotavlja, da bo programje dostopno za neodvisne recenzije in nadaljnji razvoj. Moč prostega programja je v kreativnem potencialu najširše baze uporabnikov-razvijalcev, ki je s prvotnim avtorjem izenačena glede dostopa do izvorne kode programa, in spodbujana k spremembam in dopolnitvam programa.

Zgodovina proste programske opreme

Med leti 1950 in 1970 je v svetu prevladovala zasebna (licenčna) programska oprema. Najvidnejši predstavnik le-te je bil Unix operacijski sistem. Prosta (svobodna) programska oprema je nastala leta 1983 z gibanjem za svobodno programsko opremo (angl. Free Software Movement - FSM), ki ga je pričel Richard M. Stallman (ustanovitelj Free Software Foundation in projekta GNU). Gibanje si je v tistem času prizadevalo, da bi razvilo računalniški operacijski sistem, ki ohranja temeljno človekovo pravico - pravico do svobode. V tem duhu je R. Stallman z gibanjem za svobodno programsko opremo leta 1983 pričel projekt GNU (tričrkovni rekurzivni akronim za GNU is Not Unix) in s tem razvil GNU operacijski sistem (danes velikokrat zmotno opredeljen kot Linux operacijski sistem; Linux je zgolj jedro, katero samo po sebi ne koristi ničemur). Zgodovinsko in tehnično izobraženi posamezniki iz tega razloga navajajo operacijski sistem kot GNU/Linux ali GNU+Linux. Linux jedro operacijskega sistema je izvirno razvil Linus Torvalds, GNU projekt pa ga je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja implementiral zato, ker svojega v tistem času še niso imeli. Kasneje se je pričel razvoj svojega jedra operacijskega sistema, imenovan GNU Hurd. Do danes je še v razvoju, kot prvi pa ga je implementiral operacijski sistem Debian GNU/Hurd.

Leta 1985 je R. Stallman ustanovil Free Software Foundation - FSF, z namenom aktivizma in osveščanja širše javnosti o pomembnosti vloge svobodne programske opreme.

Med letoma 1997 in 1998 se nekateri posamezniki v gibanju za svobodno programsko opremo niso strinjali z filozofijo in ideologijo skupnosti. Tako so se odstranili in ustvarili marketinško kampanjo za prosto programje, imenovano »odprtokodna programska oprema«, katero promovira v širši javnosti Open Source Initiative - OSI. Svojo definicijo so osnovali na smernicah za prosto programsko opremo od projekta Debian (angl. Debian Free Software Guidelines).

Razlike med prosto (svobodno), odprtokodno in zasebno programsko opremo

Angleška beseda za prosto (svobodno) programsko opremo je free software (včasih tudi libre software). V angleškem slovarju najdemo veliko pomenov za besedo »free«, med katerimi pa je samo en pomen povezan s ceno. Če govorimo o prostem programju, govorimo o svobodi. Zasebna programska oprema onemogoči uporabnika na ta način, da mu odvzame svobodo, ki mu pripada.

Veliki nesporazumi nastajajo ravno pri pojmih prostega in odprtokodnega programja. Večina ljudi misli, da so njuni cilji in pomen ekvivalentni. Razlika med njima pa je pravzaprav temeljna, saj so vrednote popolnoma drugačne.

Posamezniki so se odstranili od gibanja za svobodno programsko opremo z namenom, da bi se dobrikali korporacijam in zanikali ideale prostega programja ter s tem skovali nov izraz, kateri bi zaznamoval samo praktične strani programske opreme.

Svobodna (prosta) programska oprema je filozofsko, etično in socialno gibanje; odprtokodna programska oprema je razvojna metodologija. Iniciativa za odprtokodno programje jemlje zasebno programsko opremo kot slabšo substitutno dobrino; gibanje za svobodno programsko opremo jo jemlje kot družben problem, za rešitev pa ponuja prosto programje. Medtem ko bi računalniški programerji, ki so pripadniki OSI, opisovali in izpostavljali tehnično prednost, zanesljivost in robustnost odprtokodne programske opreme ter zanikali ideološke vrednote, bi pripadniki gibanja za svobodno programsko opremo izpostavljali družbeno pomembnost svobode in povdarjali, da so tehnične podrobnosti v takšni situaciji drugorazredne.

Kljub vsemu pa si gibanje za svobodno in iniciativa za odprtokodno programsko opremo nista neposredna nasprotnika - nasprotnik je zasebno programje. Mnogokrat sodelujeta na skupnih razvijalskih projektih, vendar samo iz tehničnega vidika. Ko se pričnejo miselnosti križati se hitro najdejo nesporazumi in nevšečnosti.

Ker velikokrat pride do pomot, je pomembno omeniti angleški izraz »freeware«, ki opisuje brezplačno - zasebno programsko opremo in ne prostega programja.

Glej tudi

• Odprta koda
• Odprtokodna programska oprema
• Seznam odprtokodnih programov

Zunanje povezave

• Free Software Foundation
• Angleški članek: »Zakaj je odprtokodno programje zgrešilo bistvo prostega programja«.
• Definicija prostega programja
• Projekt GNU operacijskega sistema
• Splošno dovoljenje GNU
• Kategorije prostega in neprostega programja - razlaga pojmov, kot jih razume projekt GNU.

Portal Prosto programje