Programski jezik

Prográmski jêzik je stroju berljiv umetni jezik, ki je bil razvit, da izraža izračune oz. komputacije, katere lahko izvaja stroj oziroma računalnik. Računalniška znanost je veda, katera raziskuje in se ukvarja s teorijo programskih jezikov.

Računalniške programske jezike kategoriziramo v pet generacij. Prva generacija je strojni jezik, ki ga razume centralna procesna enota, druga generacija je zbirni programski jezik, katerega skladenjska pravila so opredeljena s mnemoniki in operandi oziroma parametri, tretja generacija so visokonivojski programski jeziki (angl. high-level programming languages - HLL), četrta zelo visokonivojski programski jeziki (angl. very high-level programming languages - VHLL) in peta generacija (angl. domain-specific languages - DSL), ki opredeljuje programske jezike, ki služijo reševanju specifičnih problemov ozkega področja.

V računalniški stroki pravimo, da so programski jeziki razdeljeni v generacije glede na abstrakcijski nivo. Jeziki nižjih nivojev so bližje zapisu, ki ga razumejo stroji, medtem ko so jeziki višjih novijev razumljivejši človeku in so skladenjsko bolj podobni naravnim jezikom.

Visokonivojski programski jezik je skupek skladenjskih in pomenoslovnih pravil, podatkovnih struktur in vmesnikov, ki programerju služijo kot orodje za reševanje problemov oziroma implementacijo računalniškega programa, v človeku bolj prijazni, razumljivi strukturi in pomenu. Programski jeziki od druge do pete generacije se uporabljajo zato, ker sta človekova in računalnikova »govorica« tako različni, da je pisati programje v jeziku računalnika (strojni kodi) nepregledno in nasploh mukotrpno.

Računalniški programski jeziki pa se ne razlikujejo samo glede na svoj abstrakcijski nivo, temveč tudi po svojih skladenjskih in pomenoslovnih pravilih. Skladnja opredeljuje gramatiko programskega jezika, medtem ko pomenoslovje predstavlja njen abstraktni pomen. Praviloma se skladenjske nepravilnosti ugotavljajo mnogo hitreje in enostavneje kot pomenoslovne. Del programske opreme prevajalnika, ki je odgovoren za ugotavljanje omenjenih nepravilnosti, se imenuje razčlenjevalnik (angl. parser), kateri izvaja analize skladnje pred prevodom izvorne kode v strojno kodo programske opreme.

Skladnja in pomenoslovje programskih jezikov skupno tvorita in predstavljata programerju temeljni slog računalniškega programiranja, ki ga imenujemo programska paradigma. Najpogostejše so imperativna oziroma proceduralna, objektno usmerjena, strukturirana, logična, funkcijska paradigma itd.

Glede na to, ali se preverja podatkovne tipe ob prevodu ali ob izvajanju algoritma programske opreme, poznamo statično in dinamično tipizirane programske jezike.

Prvi visokonivojski programski jezik je bil Plankalkül, ki ga je razvil Nemški računalniški pionir Konrad Zuse med letoma 1943 do 1945. Leta 1950 so se še razvili in uveljavili programski jeziki LISP (LISt Processor), FORTRAN (FORmula TRANslator) in COBOL (COmmon Business Oriented Language).

Java je zgled visokonivojskega programskega jezika:

Zgled računalniškega programa v programskem jeziku java:

 import java.applet.Applet;
 import java.awt.Graphics;

 public class Pozdrav extends Applet {
   public void paint(Graphics g) {
     g.drawString("Pozdravljen svet!", 50, 25);
   }
 }

Zgled računalniškega programa v zbirnem programskem jeziku:

format ELF executable
entry Zacni

segment readable executable

Zacni:

        MOV EAX,4
        MOV EBX,1
        MOV ECX,SPOROCILO
        MOV EDX,VELIKOST
        INT 0x80

        MOV EAX,1
        XOR EBX,EBX
        INT 0x80

segment readable writeable

SPOROCILO DB 'Pozdravljen svet!',0xA
VELIKOST = $-SPOROCILO

Glej tudi

• seznam programskih jezikov

Glavni programski jeziki (več)

Industrijski: ABAP | Ada | C | C++ | C# | COBOL | Delphi | Fortran | java | JavaScript | Lisp | Objective-C | Perl | PHP | PL/SQL | Python | SAS | sh | SQL | Visual Basic | zbirnik Akademski: Eiffel | Haskell | Logo | ML | paskal | Prolog | Scheme | Smalltalk Zgodovinski: ALGOL | APL | AWK | BASIC | Clipper | PL/I | Simula