Pogovor:Zunajosončni planet

Po SP je namesto izven- bolje zunaj-. Izven je privzeto iz srbohrvaščine. --Eleassar ^pogovor 22:40, 28 marec 2006 (CEST)

Ali to piše v SP? Ali je res tako preprosto? --xJaM 01:06, 18 junij 2006 (CEST)

V SP so besede z izven označene kot slogovno zaznamovane. Da je beseda privzeta iz srbohrvaščine in se je je treba izogibati, sem prebral v neki knjigi o pogostih jezikovnih napakah Janeza Gradišnika - trenutno se ne spomnim, kateri - in v zborniku Jezikovno razsodišče : 1980-1982 (COBISS). --Eleassar ^pogovor 01:28, 18 junij 2006 (CEST)

Da, zanimivo. Takole na oko sicer ne bi rekel, da je temu tako - izven mi zveni čisto domače. No, strokovnjaki že vedo. Pa tudi pri tvorjenju članka sem pred časom omahoval. Nastavljeno sem imel zunajosončni ~, vendar sem potem (že ne vem več zakaj) tvoril izvenosončni ~. Besedi nekako tudi zvenita sopomensko, vendar če je beseda izven zaznamovana, je pač zaznamovana. Nekako sem našel le en stavek, kjer se mi zdi, da (vsaj pogovorno - no, morda tudi drugače) uporabljamo 'večkrat' izven kot zunaj. Npr. »igralec je bil izven igrišča«, čeprav bi verjetno tudi z besedo zunaj šlo - nisem preverjal. Imamo npr. tudi samostalnik zunanjost, na izven mi pa nekako deluje vnanjost. Ali je področje kaj je prihajajo v naš jezik iz sosednjega dovolj raziskano, ali je to bolj tako na pamet govorjenje? PMSM je npr. razlika, če opisuješ nekaj kar je zunaj (izven) površine krogle (v tem primeru Zemlja) in zunaj nekega omejena prostora (lahko tudi krogle) (v tem primeru Osončje) - pa sem mogoče na ta način želel ločiti. Iz astronomije je znana tudi zunajgalaktična astronomija. Seveda najenostavneje je prevzeti kar tujko - eksoplanet tako kot so jo rusko govoreči (экзопланета). Zanimiva sta tudi češka in slovaška izraza (exoplaneta, extrasolární planeta in extrasolárna planéta), pa tudi poljska (planety pozasłoneczne), čeprav nimam pojma kaj pozasłoneczne pomeni. Verjetno ravno zunaj/(izven)-Sončevega sistema/Osončja. --xJaM 02:28, 18 junij 2006 (CEST)

To v navezi s srbohrvaščino nekako Snojev Slovenski etimološki slovar pritrjuje. Na strani 192 o besedi îzven pravi:

îzven predl. z rod. Ta pravopisna oblika je uvedena po hrv. predl. izvan `zunaj, izven´.
V starejši sloven. se najde le izvun `razen´. Sestavljeno iz pslovan. *jьz `iz´in *vъnъ `ven´. 
Prvotni pomen je torej *`od znotraj ven´. Dalje glej iz in vȅn.

Pri besedi znótraj na strani 751 zapiše:

znótraj prisl. in predl. z rod., navznóter, navznótraj. Enako je hrv. ìznūtra, iznútra 
`od znotraj´. Nastalo iz *jьznǫtra `od znotraj´ + *-j, kar je po zgledu primerov tipa
spódaj < *jьzpoda + *-j sklopljeno iz pslovan. *jьz `iz´in rodilnika osnove, ki se pojavlja 
v *ǫtrь `noter´, sloven. nōter.

in besedi zúnaj na strani 754:

zúnaj prisl. in predl. z rod., zunanji, zunanjost, zunajščina. Sklopljeno iz *sъ, sloven. 
z (eventualno *jьz, sloven. iz) in star. in nar. vȕn `ven´ ter tvorjeno po zgledu parov tipa 
zgóraj – gór, znótraj – nōter. Beseda se v star. jeziku piše še zvuna(j), izvuna(j). Dalje 
glej vȅn.

Pri besedi vȅn na strani 711 pa pribije:

vȅn prisl., vnanji, izven, navzven. Enako je stcslovan. vьnъ `ven, izven´, vьne `zunaj´, hrv., 
srb. van `ven´, rus. вон (von) `ven, proč´, češ. ven. Pslovan. *vьnъ `ven´ je tožilnik, 
pslovan. *vьne `zunaj´ pa mestnik nekega samostalnika, ki je verjetno pomenil `zrak´. Če je 
domneva pravilna, je beseda sorodna s stprus. wins `zrak´, winna `zunaj´, dobesedno `na zraku´. 
Če je domneva pravilna, je pslovan. *vьnъ prvotno pomenilo *`na zrak, na veter´. Baltoslov. 
*uina- se je lahko razvilo iz ide. *HunHo-, ipeljanke iz korena *HueH- `pihati´. Vendar so 
možne tudi druge razlage. Glej tudi zúnaj.

Zanimivo je, da je izven 'le' predlog z rodilnikom, zunaj pa je tudi prislov. Če prav razumem pojasnitev, se izven razlikuje od zunaj v tem, da zunaj (v grobem) pomeni ven, izven pa iz-ven, oziroma od znotraj ven - kot sem že tudi sam nekako podobno ugotavljal zgoraj. Če je beseda sama po sebi res hrvatizem ali srbizem, je PMSM težko reči. Podobno je lahko beseda погром rusizem tako za slovenščino kot za srbščino. SES sicer temu pritrjuje, da izhaja pogrom pač iz ruske besede, izvor besede grom pa npr. postavlja tja nekam v pradavni čas, ko je pomenil še grško khromos, kar je nastalo iz ide. *ghromo-. MMG ali medicinci uporabljajo več izvenmaternična nosečnost ali zunaj~? Tu se je nedavno popravilo na zunaj~.

Po isti logiki bi lahko prav tako beseda ven bila tudi hrvatizem, srbizem ali celo rusizem. Kar je tudi zanimivo, da ta sorodna beseda pomeni v ruščini tudi proč, ki ima oblike v cslovan. pročь `daleč´, hrv. kajk. prȍč, rus. прочь (pročь) `proč´, polj. prócz `stran, proč´, in izhaja iz pslovan. pridevnika *prokь `oddaljen´, ta pa s pripono *-ko- iz ide. *pro `naprej´. --xJaM 23:29, 19 junij 2006 (CEST)

Sistem

Citat: Zunajosončni planet (ízvenosónčni planét ali eksoplanét) je planet, ki kroži okoli druge zvezde kot je Sonce in tako pripada drugemu planetnemu sistemu in ne našemu Osončju. Konec citata. Mislim da beseda "sistemu" ni dobra, saj je lahko planet tudi "edinček". --Bojan PLOJ 05:43, 20 december 2006 (CET)