Perronova enačba
Perronova enačba je v matematiki, oziroma v analitični teoriji števil, enačba, ki podaja vsoto aritmetične funkcije z obratno Mellinovo transformacijo. Enačbo je izpeljal nemški matematik Oskar Perron.
Vsebina |
Definicija[uredi]
Naj je
aritmetična funkcija in naj je:
pripadajoča Dirichletova vrsta. Privzamemo, da je Dirichletova vrsta absolutno konvergentna za
. Perronova enačba je potem:
Tukaj zvezdica pri vsoti označuje, da je treba zadnji člen vsote pomnožiti z 1/2, kadar je x celo število. Enačba zahteva, da sta za
in
realni, drugače pa poljubna. Enačba velja za 
Dokaz[uredi]
Preprost očrt dokaza izhaja iz enačbe za Abelovo vsoto:
To je Laplaceova transformacija pri spremembi spremenljivke
. Inverz da Perronovo enačbo.
Zgledi[uredi]
Ker je enačba v splošnem povezana z Dirichletovimi vrstami, se običano uporablja pri mnogih vsotah iz teorije števil. Riemannova funkcija zeta je enaka integralu:
Podobna je enačba za Dirichletove L-funkcije:
kjer je:
in
Dirichletov karakter. Perronova enačba se pojavlja tudi pri Mertensovi funkciji ali von Mangoldtovi funkciji.
Posplošitev na več spremenljivk[uredi]
Posplošitev enačbe na več spremenljivk je leta 2007 najavil angleški matematik sir Peter Swinnerton-Dyer.
Viri[uredi]
- ^ Apostol, Tom Mike (2010). Introduction to analytic number theory. Undergraduate Texts in Mathematics. New York: Springer-Verlag. Str. 243. ISBN 978-1-4419-2805-4. COBISS 18018312.
- Weisstein, Eric Wolfgang. Perronova enačba (v angleščini). Na MathWorld





