Pavji žerjav

Pavji žerjav
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; ranljiv
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Gruiformes (žerjavovci);
Družina:	Gruidae (žerjavi);
Rod:	Balearica;
Vrsta:	B. pavonina;
Znanstveno ime
	Balearica pavonina; (Linnaeus, 1758)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Pavji žerjav (znanstveno ime Balearica pavonina) je ptič iz družine žerjavov, ki naseljuje področja tropske Afrike. Živi v parih ali v velikih jatah. Je kozmopolit in večinoma gnezdi v skalnih votlinah.

Hrani se z žuželkami, plazilci in majhnimi sesalci. Ogrožen je zaradi uničevanja naravnega okolja.

[uredi] Telesne značilnosti

Njegova velikost je 90 – 110 cm, teža pa 3 do 4 kg. Ima velike dolge noge in dolg vrat. Pretežno je črn, tudi njegova zlato rumena krona ima malo črne primesi. Krovna peresa v krilih so čisto bela. Peresa v nadlakti so rjasto rjava in zadnja zlato rjava, lica so rahlo mesnato rdeča. Imajo specifičen glas, ki se razlikuje od drugih žerjavov. V živalskih vrtovih živi do 25 let, življenjska doba v naravi pa ni znana.

[uredi] Prehrana

Vsi žerjavi so vsejedi. Glavna hrana pavjega žerjava so trave, semena žuželke in drugi nevretenčarji ter mali vretenčarji. Pogosto se prehranjujejo na gorskih območjih v bližini čred, kjer se nevretenčarji pojavljajo v izobilju. Semena iz kmetijskih pridelkov pa so najpomembnejši vir hrane.