Oksidacija omega

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Oksidacija omega (tudi ω-oksidacija) je eden od procesov presnove (metabolizma) maščobnih kislin, ki poteka samo pri nekaterih vrstah živali, med drugim tudi pri človeku. Predstavlja alternativno metabolno pot oksidaciji beta, pri čemer se ne oksidira β-ogljikov (C) atom, pač pa ω-ogljikov atom, ki je najbolj oddaljen od karboksilne funkcionalne skupine. V normalnih razmerah ima oksidacija omega manjšo vlogo pri oksidaciji srednje-verižnih maščobnih kislin (10–12 C-atomov), pomembna pa postane v primeru okvar komponent (mutacij encimov) oksidacije beta ali pomanjkanja karnitina.

Pri vretenčarjih se encimi za oksidacijo omega nahajajo v endoplazemskem retikulumu (ER) v jetrih in ledvicah. Zajema tri glavne stopnje, in sicer:

Opis reakcije Shema reakcije Encim
Pri prvi stopnji je hidroksilna skupina vezana na ω C atom. Kisik, ki je potreben za nastanek skupine, izvira iz molekularnega kisika (O2) v kompleksni reakciji, ki vključuje citokrom P450 in donor elektronov, reduciran nikotinamid adenin dinukleotid fosfat (NAPH).
Omega-oxidation 1.svg
funkcijsko-mešana oksidaza
Naslednja stopnja zajema oksidacijo hidroksilne skupine v aldehidno skupino, elektrone pa sprejme oksidiran nikotinamid adenin dinukleotid (NAD+.
Omega-oxidation 2.svg
alkohol-dehidrogenaza
Tretja in zadnja stopnja je oksidacija aldehidne skupine v karboksilno skupino, prejemnik elektronov pa je zopet NAD+.
Omega-oxidation 3.svg
aldehid-dehidrogenaza

Produkt zadnje reakcije je maščobna kislina, ki ima karboksilni skupini na obeh koncih. Katerikoli konec se tako lahko veže na koencim A (CoA), molekula pa lahko potem preide v mitohondrij in vstopi v proces beta oksidacije. Pri vsakem ciklu sicer nastane acetil-CoA, ki vstopi v Krebsov cikel, vendar drugi produkt ni acil-CoA (kot je običajno), pač pa dikarboksilna maščobna kislina, kot sta adipinska kislina in butandiojska kislina oz. njena anionska oblika, sukcinat, ki tudi lahko vstopi v Krebsov cikel.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Nelson, D.L. & Cox, M.M. (2008). Lehninger Principles of Biochemistry, 5. izdaja. NY: W.H. Freeman and Company, str. 664. ISBN 9781429208925
  • Meisenberg, G. & Simmons, W.H. (2006). Principles of medical biochemistry, 2. izdaja. Mosby Elsevier, str. 436. ISBN 0-323-02942-6