Nanduji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nanduji
Fosilni razpon: Pleistocen - recentno
Ameriški nandu, Rhea americana
Ameriški nandu, Rhea americana
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Nadred: Paleognathae (staročeljustne ptice)
Red: Rheiformes (ameriški tekači)
Družina: Rheidae (nanduji ali tekači novega sveta)
(Bonaparte, 1849)[1]
Rod: Rhea
(Brisson, 1760)[1]
Vrste

Nanduji (znanstveno ime Rheidae) so vrste nojevcev iz rodu Rhea; v divjini živijo samo v Južni Ameriki. Poznamo dve vrsti tega rodu: večjega ameriškega nanduja in manjšega Darwinovega nanduja.

Opis[uredi | uredi kodo]

Nanduji so velike neleteče ptice, imajo dolg vrat in dolge noge, za razliko od nojev, ki imajo na nogah po dva prsta, imajo nanduji po tri prste. Nanduji zrastejo približno meter in pol v višino, tehtajo pa največ 40 kilogramov.

Obnašanje[uredi | uredi kodo]

Povezovanje v skupine[uredi | uredi kodo]

V času, ko se ne parijo, se nanduji združijo v velike skupine, ki štejejo od 10 do 100 osebkov. V obdobju parjenja skupine razpadejo.

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Nanduji so vsejedi, saj poleg rastlin, ki predstavljajo večino prehrane, jedo tudi žuželke in celo mrhovino.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Samec dvori dvema ali več samicam. Po parjenju samec zgradi gnezdo, v katerega samica nese jajca. Gnezdo je preprosta jamica na tleh, ki je obkrožena s travo in listjem. Samec vali šest do deset jajc. Samec zagotovi preživetje večini mladičev tako, da nekaj jajc odstrani iz gnezda; tako da plenilci ne poskušajo priti v gnezdo.

Za mladiče skrbi samec, ki je zelo zaščitniški, saj napade vsakogar, ki se mu zdi nevaren; tudi samica nanduja ali človek. Mladiči v šestih mesecih dosežejo velikost odraslih, a spolno dozorijo šele pri dveh letih.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Brands, S. (2008)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]