Lorient

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 47° 45’ severne širine, 3° 22’ zahodne dolžine

Občina Lorient / An Oriant
Port Plaisance, Lorient

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 03° 21' 53 W
Zemljepisna širina: 47° 44' 48 N
Uprava
Država Francija
Regija: Bretanja
Departma: Morbihan (podprefektura)
Okrožje: Lorient
Kanton: sedež treh kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Pays de Lorient
Župan: Norbert Métairie
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–56 m
(povpr. 16 m)
Površina kopnega:¹ 17,48 km²
Prebivalstvo
(1999)
59.189
 - gostota: (1999) 3.386/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 56121/ 56100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Lorient (bretonsko An Oriant) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Morbihan. Leta 1999 je mesto imelo 59.189 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži na južni obali Bretanjskega polotoka ob izlivu rek Blavet in Scorff v Biskajski zaliv. Je največje mesto v departmaju in za Boulogne-sur-Mer drugo največje francosko ribiško pristanišče.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Občina Lorient se je leta 1947 združila z manjšo sosednjo občino Keryado. Mesto je sedež treh kantonov:

  • Kanton Lorient-Center (del občine Lorient: 14.803 prebivalci),
  • Kanton Lorient-Jug (del občine Lorient: 22.360 prebivalcev),
  • Kanton Lorient-Sever (del občine Lorient: 22.020 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Auray, Belle-Île, Belz, Groix, Hennebont, Lanester, Ploemeur, Plouay, Pluvigner, Pont-Scorff, Port-Louis in Quiberon z 281.621 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na začetku 17. stoletja so trgovci v Port-Louisu zgradili prva skladišča, leta 1628 tudi na lokaciji, ki je kasneje postala znana kot L'Orient (vzhod). Z ustanovitvijo Francoske Vzhodnoindijske družbe v letu 1664 in tamkajšnje ladjedelnice je naselbina s tem dobila zagon. V njem je bila nekdaj baza francoske vojne mornarice.

Med drugo svetovno vojno je Lorient gostil nemško podmorniško bazo, ki je kljub močnemu bombardiranju, pri katerem je bila večina mesta uničenega, preživela do konca vojne. Sedanji Lorient odslikava arhitekturni slog sredine 20. stoletja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]