Boulogne-sur-Mer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 50° 44’ severne širine, 1° 37’ vzhodne dolžine

Občina Boulogne-sur-Mer
Boulogne2.jpg

Lega
Zemljepisna dolžina: 01° 36' 53" E
Zemljepisna širina: 50° 43' 35" N
Uprava
Država Francija
Regija: Nord-Pas-de-Calais
Departma: Pas-de-Calais (podprefektura)
Okrožje: Boulogne-sur-Mer
Kanton: Boulogne-sur-Mer-Jug
Boulogne-sur-Mer-Severovzhod
Boulogne-sur-Mer-Severozahod
+ Portel
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost Boulogne
Župan: Frédéric Cuvillier
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–110 m
(povpr. 72 m)
Površina kopnega:¹ 8,42 km²
Prebivalstvo
(2009)
43.310
 - gostota: (2009) 5.327/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 62160/ 62200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Lega kraja v departmaju

Boulogne-sur-Mer (nizozemsko Bonen) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais in eno najpomembnejših ribiških pristanišč v Franciji. Leta 2009 je kraj imel 43.310 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Franciji ob izlivu reke Liane v Rokavski preliv.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Boulogne-sur-Mer je sedež treh kantonov:

Majhen del občine se nahaja v kantonu Portel. Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg teh vključeni še kantoni Desvres, Marquise, Outreau in Samer s 162.595 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvotni Gesoriacum je bil v rimskem času poznan kot Bononia (tudi Itius Portus). Cesar Klavdij I. ga je uporabil kot izhodišče za osvojitev Britanskega otočja. Od leta 43 do 296 je bilo pristanišče oporišče rimske pomorske flote, imenovane Classis Britannica.

V srednjem veku je Boulogne postal središče istoimenske grofije. Za njeno ozemlje sta se bojevali tako Francija kot Anglija. Leta 1550 se je z Boulognskim mirom končala vojna med Anglijo in Škotsko ter Francijo. Slednja ga je odkupila nazaj za 400.000 kron.

V 19. stoletju je bila po načrtih Benoita Haffreingueja na ruševinah bazilike ponovno zgrajena Notre-Damska katedrala.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Notredamska bazilika, Boulogne-sur-Mer

Boulogne-sur-Mer je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Grad - muzej z zbirkami grške keramike, starega Egipta, Rima, srednjeveške in renesančne umetnosti, ustanovljen leta 1825,
  • zvonik - beffroi je skupaj z ostalimi podobnimi stolpi v Belgiji in Franciji uvrščen na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine,
  • Bazilika Notre-Dame,
  • gotska cerkev sv. Nikolaja iz 15. stoletja,
  • trdnjava Caserne d'Aumont,
  • znanstveno - tehnološko pomorsko središče Nausicaä Centre National de la Mer.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]