La Plata

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
La Plata
Ciudad de La Plata
La Plata Cathedral.

Grb
La Plata se nahaja v državi Argentine
La Plata
geografski položaj v Argentini
Koordinati: 34°55′16″S 57°57′16″W / 34.92111°S 57.95444°W / -34.92111; -57.95444Koordinati: 34°55′16″S 57°57′16″W / 34.92111°S 57.95444°W / -34.92111; -57.95444
Država Zastava Argentine Argentina
Pokrajina Zastava Argentine Argentina
Partido La Plata
Ustanovljeno 19. november 1882
Površina
 • Mesto 203 km2
 • Kopno 203 km2
 • Metropolitansko obm. 4.758 km2
Nadmorska višina 26 m
Prebivalstvo (2001)[1]
 • Mesto 186.524
 • Gostota 920 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 694.253
Poštna številka B 1900
Omrežna skupina +54 221
Spletna stran www.laplata.gov.ar
To je članek o argentinskem mestu. Za članek o Srebrni reki glejte Río de la Plata.

La Plata je glavno mesto argentinske province Buenos Aires in je prvo popolnoma načrtovano argentinsko mesto. Leži na desnem bregu reke Río de la Plata (po kateri je tudi dobilo ime), 60 km jugovzhodno od Buenos Airesa. Na popisu leta 2001 so našteli 574.369 prebivalcev in je tako peto največje mesto v Argentini.

Katedrala Brezmadežnega spočetja

Ko je državna prestolnica Buenos Aires leta 1880 dokončno postala ločena federalna enota in izločena iz istoimenske province, je provincialni guverner Dardo Rocha sklenil ob obali Srebrne reke popolnoma iz nič postaviti novo provincialno prestolnico, ki bi poleg provincialnih uradov gostila še univerzo. Po temeljitem razmisleku se je Rocha odločil za načrt Pedra Benoita, ki je nekoliko spominjal na načrt ameriške prestolnice Washington, DC. Pravokotno mrežo ulic, ki je sicer tipična za večino argentinskih mest, seka več diagonalnih ulic, ki povezujejo glavne mestne trge, in zaradi katerih mestni tloris danes spominja na več dotikajočih se zvezd. Nekatere teorije zasnovo mesta in nekaterih stavb povezujejo s prostozidarsko simboliko, saj naj bi tako Rocha kot Benoit pripadala prostozidarski loži.

Mesto je bilo uradno ustanovljeno 19. novembra 1882. Arhitekte za najpomembnejše stavbe so izbrali na mednarodnem natečaju. Guvernersko palačo so tako zasnovali Italijani, mestno hišo pa Nemci. Leta 1884 je mesto kot prvo v Argentini dobilo električno javno razsvetljavo. Leta 1952 so ga po Evi Perón preimenovali v Ciudad Eva Perón, vendar so mu že po treh letih, po odstavitvi Juana Peróna, vrnili prvotno ime.

Poleg naravoslovnega muzeja je najbolj znana mestna znamenitost neogotska katedrala Brezmadežnega spočetja, kjer so se zgledovali po katedralah v Kölnu in Amiensu. Graditi so jo pričeli 1885, namenu so jo predali šele leta 1932, popolnoma dokončali pa šele leta 1999. Danes največja cerkev v Argentini in z dvema 117 metrskima zvonikoma najvišja na celotni amerški celini.

Reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v španščini: